Vojaški napad Vladimirja Putina na Ukrajino je evropske borze pognal v rdeče, pri nas so delnice Krke v dveh dneh izgubile petino vrednosti. Nafta je na sedemletnem vrhu, cena aluminija na londonski borzi je rekordna, prav tako cena pšenice. Kakšne bodo posledice za svetovno, evropsko in naše gospodarstvo? Kaj to pomeni za naša podjetja, ki poslujejo z Rusijo in v Rusiji? In kako bo to občutil sleherni Slovenec? O tem v N1 STUDIO s Petro Sovdat, novinarko Časnika Finance.
“O dolgotrajnejših posledicah je za zdaj še težko govoriti, saj med drugim ne vemo, kako dolgo bo vojna trajala in kakšne sankcije bo zahodni svet še naložil ruskim podjetjem in bankam,” pravi Petra Sovdat. Kot pravi, so borze v rdečem, povišale pa so cene surovin, predvsem tistih, ki so povezane z Rusijo in Ukrajino. Na drugi strani raste borzna cena zlata, ki velja za nekakšen varen pristan v času kriz.
Delnice na Ljubljanski borzi so padale že od začetka tega tedna, danes pa delničarji še toliko bolj občutijo vpliv dogajanja v Ukrajini, je dejala Sovdat. Predvsem je pod pritiskom delnica Krke, saj gre za podjetje, ki veliko prodaja v Rusijo in posluje v rubljih, tako da nanj vpliva tudi rekordno nizka vrednost te valute. Nadaljnje posledice bodo vidne v naslednjih dneh in tednih, pravi Sovdat, in opozarja predvsem na cene energentov. “V torek lahko pričakujemo podražitev kurilnega olja, najverjetneje pa tudi bencina in dizla, ki imata sicer nekoliko daljše obdobje za preračunavanje.”
Dlje časa pa bo trajalo, da bodo končnega potrošnika dosegle podražitve poljščin, na primer žitaric in oljaric, katerih cene rastejo, saj je Rusija njihov pomemben pridelovalec. “Proizvajalci imajo še zaloge, tako da se bodo dražje surovine sčasoma prelile v končne cene.”
N1 STUDIO DANES S ŠTEVILNIMI GOSTI VES DAN O VOJNI V UKRAJINI
->Matjaž Nahtigal: “Putin že dolgo proučuje ranljive točke Evrope”->Vladimir Prebilič: Putin ni držal besede->Matej Tonin: Gospodarstvo naj se pripravi na kibernetske napade->Zlatko Šabič: Možno je, da bo Putin Ukrajino potegnil k sebi
Putinova odpornost
Zahod napoveduje strožje sankcije, a obenem ostaja dvom, kako učinkovite bodo. Sovdat pričakuje, da se bodo sankcije močno stopnjevale. “Verjetno nimamo dovolj domišljije, kakšne sankcije vse lahko uvedejo. Ena je prekinitev bančnih tokov, kar bi onemogočilo nakazovanje denarja iz Rusije v zahodni svet in obratno. To bi lahko bil za podjetja velik, ne le prodajni, ampak tudi solventni problem,” je dejala Sovdat.
Opozorila pa je, da se je Putin že po prejšnjih sankcijah, ob priključitvi Krima, začel pripravljati in je povečal odpornost na sankcije z Zahoda. “Centralna banka je naredila zaloge v tujih valutah, tako da bo nekaj časa Rusija zagotovo lahko zdržala ta pritisk,” je dejala Sovdat. “O tem, koliko časa, pa lahko samo ugibamo.”
Bi lahko nadaljnje zamrznitve premoženja ruskim oligarhom – Velika Britanija je do zdaj sankcionirala tri – zamajalo njihovo podporo ruskemu predsedniku? “Putin se je na to pripravil, pripravil je državo in verjetno tudi zaveznike. Se pa pri denarju vse konča. A le ugibamo lahko, koliko časa bodo Putinovi zavezniki še zavezniki.”
