Menu ItemZaključuje se drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Po mnenju mnogih, uspešno, čeprav se bo EU z vprašanji, kot so bolgarska blokada makedonskim pogajanjem za vstop v EU in napetosti na Zahodnem Balkanu, morala spopasti v prihodnje. O slovenskem predsedovanju Uniji, razmerah v BiH in na meji med Ukrajino in Rusijo ter tudi o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN (VS ZN) v oddaji N1 STUDIO z ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem.
Slovenija bo konec leta predsedovanje EU predala Franciji, s čimer se bo uradno zaključilo polletno obdobje, ki so ga med drugim zaznamovali vrh EU-Zahodni Balkan, resolucija o vladavini prava v Sloveniji, ki jo je sprejel Evropski parlament, in javni prepiri premierja Janeza Janše z nekaterimi evropskimi politiki.
Kakšna je torej bilanca predsedovanja, ki ga bo Slovenija ob koncu leta formalno predala Franciji? In kako se bosta Slovenija in Unija v prihodnje spopadli z izzivi, ki jih med drugim predstavlja humanitarna kriza na belorusko-poljski meji in kopičenje ruskih sil blizu Ukrajine?
“Praktično na vsakem od prioritetnih področij, ki smo jih vključili v program slovenskega predsedovanja, je bil dosežen tak napredek, da lahko pod črto rečemo, da smo predsedovanje uspešno zaključili,” je povedal minister za zunanje zadeve Anže Logar. Ponekod je bil napredek resda večji, ponekod malce manjši, a po njegovih besedah bi prav vsak minister lahko poudaril vsaj en uspeh. “Moja bolečina pa je predvsem v tem, da nismo dobili soglasja za začetek pogajanj za članstvo s Severno Makedonijo in Albanijo,” je dejal Logar. Čaka se še zeleno luč Sofije, so pa temelji (strateški okvir širitve) nared.
Logar je spregovoril tudi o resoluciji o vladavini prava, ki jo je sprejel Evropski parlament. Resolucija, ki jo sprejme EP, naj daje konkretne predloge, ne pa izraža skrbi o stanju v posamezni državi, je menil Logar. Če ne lahko hitro pride do zlorabe institucije za notranjepolitično obračunavanje. Vse bi po njegovem morda še imelo smisel, če ne bi aktivnosti potekale v času slovenskega predsedovanja. Slovenija je prav tako v tem času razrešila ključne dileme, komisar za pravosodje pa, da je to jasno potrdil. “Očitkov, ki naj bi nakazali na sistemske anomalije, v tej resoluciji ni. Torej v tem pogledu gre pač za politični dokument, ki daje ton razpravi v predvolilnem času v Sloveniji,” je menil Logar in dodal, da sam ne vidi razloga za sprejem tovrstnih resolucij, češ da ničesar ne rešujejo.
Minister o Zahodnem Balkanu in Varnostnem svetu
“Dogajanje na Zahodnem Balkanu spremljamo z zaskrbljenostjo, posebej dogajanje v BiH. Ko sem gostil bosansko zunanjo ministrico, je opozorila na vnetljive razmere v tej državi,” je povedal Logar. O dogajanju v Republiki Srbski, ki je nedavno oznanila začetek umika iz institucij na ravni BiH, bo minister najprej spregovoril z ministri za zunanje zadeve držav EU, zato morebitnih sankcij zoper prvega moža Republike Srbske Milorada Dodika ni komentiral. “Naša glavna skrb je deeskalacija, da se vse tri entitete usedejo za skupno mizo,” je komentiral. Madžarska je že napovedala, da bo tovrstne sankcije preprečila. Če bo pri tem stališču vztrajala, sankcij ne bo, saj je za njihovo sprejetje potrebno soglasje.
Preden se bo BiH lahko začela pogajati za vstop v EU, jo čaka še veliko dela. Sprejeti mora več reform, tudi reformo volilne zakonodaje. Vse to je po njegovem trd oreh, ki ga bo treba pazljivo, strpno in počasi streti. “V času predsedovanja smo vselej opozarjali, da je treba imeti fokus na regiji in na državi ter da je treba napredke dosegati s postopnimi koraki,” je povedal.
Logar je pred dvema dnevoma obiskal ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, kjer sta se pogovarjala tudi o slovenski kandidaturi za nestalno članico VS ZN. Slovenija ima še leto in pol, da dobi ustrezno podporo za kandidaturo za nestalno članico VS ZN (129 glasov), je povedal minister in dodal, da nas čaka zahtevno diplomatsko delo. Za to kandidaturo obstaja tudi notranjepolitično soglasje, se bo pa treba potruditi za podporo v regijah, kjer Slovenija ni tako prisotna (denimo Afrika in Azija). Po besedah ministra je članstvo v VS ZN priložnost soupravljanje demokratičnih procesov v svetu.
Rusija kot pomembna partnerica
“EU se že kar nekaj časa ukvarja z definicijo odnosov z Rusijo, predvsem v smeri, kako na področjih, kjer imamo skupne cilje, vendarle v dialogu dosegati napredke, ki so potrebni (okolje, terorizem), hkrati pa ohranjati enoten glas v odnosu do Rusije na področjih, kjer imamo diametralno nasprotja stališča (demokracija, človekove pravice),” je dogajanje okrog Rusije komentiral minister.
“Zavedamo se, da je Rusija pomemben in potreben partner za svetovni mir in hkrati za usklajen gospodarski razvoj,” je dodal. Omenil je, da je med Zahodom in Rusijo velika mera nezaupanja, ki pa bi ga lahko po mnenju ministra presegli z jasno postavitvijo rdečih linij, preko katerih nasprotna stran ne sme. Ključno je sporočati, da so odprti kanali za dialog, prav tako pa se je treba vzdržati dejanj, ki bi razmere še bolj zaostrile.
V odgovoru na vprašanje, ali minister vidi SDS kot del novih povezav evropske desnice (oziroma kot del morebitne nove politične skupine), je Logar povedal, da gre za “hipotetične razprave”. “SDS je tvorna članica EPP, sodeluje v organih EPP,” je komentiral. Kot tvorno je označil tudi sodelovanje poslancev SDS v EPP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje