Razmere na Bližnjem vzhodu se ne umirjajo. Medtem ko naj bi ZDA načrtovale sprejetje ukrepov proti izraelski vojski zaradi njenega delovanja na Zahodnem bregu, so zunanji ministri članic EU danes v Luxembourgu dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael. Iz Iraka so v noči na ponedeljek poletele rakete proti ameriškemu vojaškemu oporišču v Siriji.
Medtem ko se Zahod pogovarja o sprejemanju novih sankcij proti državam na Bližnjem vzhodu, se na območju razmere še vedno zaostrujejo.
Več tujih medijev poroča, da je bilo včeraj pozno zvečer iz Iraka izstreljenih več raket proti oporišču ameriške vojske, ki je v severovzhodnem delu Sirije. Tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na iraške varnostne vire, poroča, da naj bi bilo iz iraškega mesta Zummar proti Siriji izstreljenih najmanj pet raket.
Gre za prvi napad proti ameriškim silam od začetka februarja, ko naj bi proti ameriškemu oporišču iz Iraka ciljale skupine z domnevno podporo Irana, tudi poroča Reuters.
Zunanji ministri EU s političnim dogovorom o razširitvi sankcij proti Iranu
Zunanji ministri članic EU so danes v Luxembourgu dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Strinjali so se, da se v sankcije proti Iranu zaradi dobav dronov Rusiji vključi še rakete in dobavo iranskim zaveznikom v regiji.
“Dosegli smo politični dogovor o razširitvi obstoječega sanckijskega režima proti Iranu na področju brezpilotnih letalnikov na rakete in njihovo morebitno dobavo Rusiji,” je povedal Borrell. To po njegovih besedah vključuje proizvodnjo raket, dobavo dronov in raket iranskim zaveznikom na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja ter razširitev seznama prepovedanih sestavnih delov letalnikov.
Kot je med zasedanjem povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, dodatne sankcije proti Iranu podpira tudi Slovenija. EU je sankcije proti Teheranu sicer uvedla zaradi dobav dronov Moskvi, ki jih ta uporablja v agresiji na Ukrajino. Borrell je ob tem poudaril še, da v regiji Bližnjega vzhoda ne bo trajne stabilnosti, dokler bo trajala vojna v Gazi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom.
Pri naporih za prekinitev ognja v Gazi sicer po njegovih mnenju ni opaziti nobenega napredka, enako pa velja tudi za dobavo humanitarne pomoči na območje in izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael oktobra lani. Varnost v regiji v luči vojne v Gazi je sicer tudi osrednja tema pogovorov zunanjih ministrov članic unije, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, s kolegi iz držav Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), ki so sledili zasedanju zunanjih ministrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!