Na begu iz Gorskega Karabaha v Armenijo več tisoč beguncev

REUTERS

Po začetku operacije na območju Gorskega Karabah so številni domačini začeli zapuščati območje. Samo v Armenijo je danes prispelo tri tisoč beguncev. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je ob srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom obljubil, da bo Azerbajdžan spoštoval pravice etničnih Armencev. Predstavnika Armenije in Azerbajdžana pa se bosta v torek v Bruslju udeležila pogovorov pod okriljem EU.

Azerbajdžan je pred tednom dni na območju Gorskega Karabaha, kjer živijo predvsem Armenci, začel operacijo, ki so jo oblasti v Bakuju opisale kot protiteroristično. Prišlo je do eskalacije konflikta. Armenski separatisti, ki so kasneje pristali na premirje, so že pred dnevi opozorili na naraščajočo humanitarno krizo. Iz Gorskega Karabaha v teh dneh že poročajo o več tisoč beguncih.

“Kljub temu, kar se je zgodilo pred petimi dnevi, smo začeli pošiljati humanitarno pomoč v azerbajdžansko regijo Karabah. Poslali smo gorivo, hrano in zdravila,” je ob srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je z omembo petih dni opozoril na zaključek t. i. protiteroristične operacije Azerbajdžana proti armenskim separatistom. Ti so prejšnjo sredo pristali na prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji.

“To še enkrat dokazuje, da so prebivalci Karabaha – ne glede na njihovo narodnost – državljani Azerbajdžana. Njihove pravice bo zagotovila naša država,” je še dejal Alijev in dodal, da je “prepričan, da bo proces integracije Armencev iz Karabaha v azerbajdžansko družbo uspešen”. Erdogan pa je po srečanju z azerbajdžanskim kolegom dejal, da je “Turčija ponosna, da je Azerbajdžan v kratkem času uspešno izvedel protiteroristično operacijo ob spoštovanju pravic civilistov”. Dodal je, da se “s to zmago odpira priložnost za splošno normalizacijo razmer v regiji”, ki je po njegovem ne gre zamuditi.

“Od armenske strani pričakujemo, da bodo v miru stisnili roko, ki jim je bila ponujena in sprejeli iskrene ukrepe,” je še dejal predsednik Turčije, ki velja za ključno zaveznico Azerbajdžana v regiji in Bakuju dobavlja tudi naprednejše vrste orožja. Alijev in Erdogan sta se danes sestala v azerbajdžanski eksklavi Nahičevan, ki si deli meje z Armenijo, Iranom in tudi Turčijo. Prvotni namen njunega srečanja naj bi bila sicer udeležba na slovesnosti ob položitvi temeljev za nov plinovod za zemeljski plin ter odprtje posodobljenega azerbajdžanskega vojaškega kompleksa.

Armenija in Azerbajdžan na pogovore pod okriljem EU

Sicer pa se bosta predstavnika Armenije in Azerbajdžana v torek v Bruslju udeležila pogovorov pod okriljem EU. Pogovore v Bruslju bo vodil Simon Mordue, diplomatski svetovalec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, so sporočili viri v Bruslju. Obe državi bodo zastopali njuni svetovalci za nacionalno varnost, enako kot Francijo in Nemčijo, ki bosta prav tako sodelovali v pogovorih. Udeležil se jih bo tudi estonski diplomat Toivo Klaar, posebni odposlanec Evropske unije za Južni Kavkaz.

Do pogovorov pod okriljem EU prihaja teden dni po začetku azerbajdžanske t. i. protiteroristične operacije proti armenskim separatistom v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Gorski Karabah je že desetletja predmet nerešenega ozemeljskega spora med državama, v zadnjih 30 letih pa je dvakrat prerasel tudi v vojni, ki sta skupno terjali več deset tisoč življenj. Obe sta se končali ob posredovanju Rusije, zadnje premirje leta 2020 pa je vključevalo napotitev ruskih mirovnih sil, ki naj bi na območju vzdrževale mir.

Vendar se to prejšnji teden ni zgodilo. Armenski premier Nikol Pašinjan je nato v nedeljo kritiziral Moskvo, ker ruski mirovniki niso posredovali v konfliktu med azerbajdžansko vojsko in armenskimi separatisti, ki se je končal s predajo slednjih in begom tisočev etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha. Armenski premier je med drugim dejal, da so trenutna zunanja varnostna zavezništva njegove države “neučinkovita in nezadostna”, oblasti v Moskvi pa so se danes odzvale na Pašinjanove kritike z besedami, da je njegova izjava vsebovala “nesprejemljive napade na Rusijo”.

“Oblasti v Erevanu delajo veliko napako, saj namerno poskušajo uničiti večplastne in večstoletne vezi Armenije z Rusijo, svojo državo pa držijo za talca geopolitičnih iger Zahoda,” je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Po mnenju Moskve gre pri Pašinjanovih kritikah za poskus, da bi sebe opral krivde in odgovornosti za politične neuspehe, tako doma kot na mednarodnem prizorišču. “Rusija je vedno spoštovala armensko državnost, Erevan pa je raje bežal na Zahod, kot da bi sodeloval z Rusijo in Azerbajdžanom,” so še dodali na ruskem ministrstvu.

Iz Gorskega Karabaha zbežalo na tisoče Armencev

Iz Gorskega Karabaha je sicer zbežalo na tisoče tam živečih Armencev. Po podatkih vlade v Erevanu je do danes zjutraj v Armenijo prispelo kakih tri tisoč beguncev. Kot je danes sporočila armenska vlada, so doslej registrirali 2.906 beguncev, ki so prispeli iz Gorskega Karabaha, kjer je azerbajdžanska vojska minuli torek izvedla t. i. protiteroristično operacijo proti armenskim separatistom. Armenija ob tem Azerbajdžanu očita, da želi v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje.

Prvi begunci so iz pokrajine, ki je že desetletja jabolko spora med Erevanom in Bakujem, v Armenijo prispeli že v nedeljo, do večera so jih zabeležili približno tisoč. Armenske oblasti so sporočile, da namestitev beguncev poteka. Vlada jih je približno 1.100 odpeljala v zasilna bivališča, tisoč drugih pa je našlo zatočišče drugje. Potrebe preostalih ljudi še ocenjujejo, so sporočili.

Armenski separatisti v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, so po kratki operaciji azerbajdžanske vojske sredi prejšnjega tedna položili orožje in privolili v pogovore o reintegraciji.

Armenci v Gorskem Karabahu se bojijo izgona in maščevanja avtoritarnega Azerbajdžana. Armenski premier Nikol Pašinjan je v nedeljo sporočil, da so pripravljeni sprejeti 120.000 Armencev iz Gorskega Karabaha.