Menu Item
Več kot 80 držav je na podnebni konferenci COP26 v škotskem Glasgowu danes podprlo pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana, izredno močnega toplogrednega plina, za 30 odstotkov v tem desetletju. Gre za najpomembnejšo zavezo na COP26 doslej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko pomembno kratkoročno vplivala na globalno segrevanje. Gre za drugi velik dosežek na COP26, potem ko se je več kot 100 držav danes zavezalo h koncu krčenja gozdov do leta 2030.
“Ena od najpomembnejših stvari, ki jih lahko storimo od danes do leta 2030, da ohranimo upanje na 1,5 stopinje, je znižanje izpustov metana, kakor hitro je mogoče,” je poudaril ameriški predsednik Joe Biden. Omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja je cilj, h kateremu države spodbuja pariški sporazum.
Zavezo, ki jo je doslej podpisalo več kot 80 držav, je Biden označil za “prelomno”. Vanjo so vključene države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana.
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je spomnila, da bi lahko zmanjšanje izpustov metana “nemudoma upočasnilo podnebne spremembe”. “Ne moremo čakati do leta 2050. Izpuste moramo zmanjšati hitro in metan je eden od tistih plinov, kjer lahko reze napravimo najhitreje,” je dodala.
Premier Janez Janša se je danes udeležil zagona pobude za zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov do leta 2030, ki sta jo predlagala ZDA in EU. Po zaključku dvodnevnega obiska je predsednik vlade povedal, da je ob robu podnebne konference potekalo veliko usklajevanj med EU in svetovnimi partnerji, reševali so tudi različna odprta vprašanja. Veliko pa je bilo priložnosti tudi za dvostranske pogovore o sodelovanju Slovenije z državami iz drugih celin. “Lepo je povsod imeti prijatelje,” je tvitnil premier.
Voditelji 100 držav za konec krčenja gozdov do leta 2030
Voditelji okoli 100 držav so podpisali pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja. Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom, je sporočila britanska vlada kot gostiteljica COP26. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.
Britanski premier Boris Johnson je dogovor o končanju izsekavanja gozdov, ki so pljuča planeta, danes v Glasgowu označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje. So bistveni za naše golo preživetje (…). Z današnjimi zavezami, kot jih doslej še ni bilo, bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik,” je povedal. “Današnji dan ni le pomembna zmaga v boju za omejitev rasti globalnih temperatur, je tudi ogromna gospodarska priložnost,” je prepričan britanski premier.
Zavezo je podprl tudi britanski princ Charles, ki je pozval k prenovitvi svetovnega gospodarskega in finančnega sistema, da ne bo več vabljivo izsekavanje gozdov, obenem pa je treba nagraditi države, ki zasledujejo ekonomijo v prid gozdov.
Ameriški predsednik Biden pa je poudaril, da lahko gozdovi zmanjšajo količino ogljika za več kot tretjino. “Moramo delati na tem, da trg prepozna pravo gospodarsko vrednost naravnega upada ogljika, in motivirati vlade, lastnike zemljišč in delničarje, da prednostno obravnavajo ohranjanje,” je povedal.
Britanska vlada je sporočila, da so zavezo države podkrepile že z 8,75 milijarde funtov (10,3 milijarde evrov) javnih sredstev in dodatnih 5,3 milijarde funtov (6,2 milijarde evrov) zasebnih investicij. V to sta všteti tudi dve milijardi dolarjev, ki jih je ustanovitelj Amazona Jeff Bezos namenil obnovitvi zemljišč v Afriki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Še milijardo evrov je danes napovedala predsednica Evropske komisije von der Leyen. “Gozdovi so pljuča Zemlje. Moramo jih zaščititi in obnoviti,” je dodala ob napovedi sredstev.
Okoljevarstveniki z zavezo niso zadovoljni
Okoljevarstveniki sicer z zavezo niso zadovoljni, saj ciljno leto 2030 po navedbah Greenpeacea prižiga zeleno luč za še eno desetletje krčenja gozdov, medtem ko bi bilo treba “pljuča” planeta zaščititi takoj zdaj. Kot je poudarila vodja Greenpeacea v Braziliji, tamkajšnji prvobitni prebivalci upravičeno zahtevajo, da se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.
Kot ob tem dodaja AFP, so voditelji zelo podobno zavezo – o prepolovitvi izsekavanja gozdov do leta 2020 in končanju do leta 2030 – sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, a se to početje v minulih letih ni prav nič zmanjšalo, še posebej ne v Amazoniji, za kar je glavni krivec aktualni brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ljudje smo doslej posekali polovico vseh gozdov.
Voditelji držav in vlad danes zaključujejo dvodnevni politični vrh v Glasgowu. V preostanku tedna bodo oči nato uprte zlasti v podnebne pogajalce, ki morajo med drugim dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Prihodnji teden bo potekal visok ministrski del konference, dogajanje pa se bo zaključilo 12. oktobra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!