Bela hiša: Evropski vojaki ne bodo spremenili Trumpovih ambicij po Grenlandiji

Več evropskih držav, med drugim Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, je v sredo napovedalo sodelovanje pri misiji Arktična vzdržljivost na Grenlandiji. Danes je napotitev dveh pripadnikov napovedala tudi Finska. Njihovo vojaško osebje naj bi danes prispelo na arktični otok, ki si ga ZDA želijo priključiti. Del danskih enot je sicer že prispel.

Danes pa je na družbenem omrežju X tudi estonski zunanji minister Margus Tsahkna sporočil, da tudi Estonija načrtuje pridružitev skupni vojaški vaji na Grenlandiji in je pripravljena svoje enote poslati na teren, če bo to zahtevano.

Estonski premier Kristen Michal je na novinarski konferenci povedal, da estonske obrambne sile za zdaj sodelujejo pri načrtovanju vojaških vaj Arctic Endurance. Kot je pojasnil, je Danska Estonijo doslej zaprosila le za sodelovanje pri pripravi vaj, ne pa tudi za napotitev vojaškega osebja. Če bi do takšne prošnje prišlo, pa bi se Estonija nanjo po njegovih besedah odzvala, poroča estonska javna televizija.

"Če ima Danska kakršne koli dodatne potrebe, smo v okviru svojih zmogljivosti vsekakor pripravljeni prispevati k zagotavljanju varnosti na Arktiki," je dejal Michal in dodal, da takšne zahteve za zdaj še ni bilo.

Na Grenlandijo se odpravlja več vojakov članic Nata, je v sredo dejal namestnik grenlandskega premierja Mute Egede. "Pričakuje se, da bodo vojaki Nata od danes in v prihodnjih dneh bolj prisotni na Grenlandiji. Pričakuje se, da bo več vojaških letov in ladij," je še dodal.

Tudi danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je v sredo napovedal, da bo Danska okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji in je glede tega v dialogu z zavezniki Nata. Napoved je sledila kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo arktičnega otoka, danskega avtonomnega ozemlja.

Kmalu za tem so tudi Francija, Švedska, Nemčija in Norveška potrdile, da bodo na Grenlandijo v okviru misije napotile svoje sile, poroča AFP. "Na prošnjo Danske sem se odločil, da bo Francija sodelovala v skupnih vajah, ki jih Danska organizira na Grenlandiji, operaciji Arktična vzdržljivost. Prvo francosko vojaško osebje je že na poti. Drugi bodo sledili," je na omrežju X zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je kasneje sporočil, da je prva ekipa francoskih vojakov že na Grenlandiji.

Francija bo po njegovih besedah kmalu poslala še več "kopenskih, zračnih in pomorskih sil", ki se bodo pridružile evropski vojaški vaji na Grenlandiji. "Prva ekipa francoskih vojakov je že na lokaciji in bo v prihodnjih dneh okrepljena s kopenskimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi," je Macron povedal vojakom med govorom ob začetku novega leta. Poudaril je, da morajo biti Francija in Evropejci še naprej prisotni povsod, kjer so ogroženi njihovi interesi - brez eskalacije, a brez kompromisov glede spoštovanja ozemeljske suverenosti.

Nemško obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da bodo v Nuuk napotili 13-člansko vojaško izvidniško ekipo. Združeno kraljestvo pa je na Grenlandijo poslalo vojaškega častnika, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Evropski vojaki na Grenlandiji ne bodo vplivali na Trumpovo odločitev"

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je na današnji novinarski konferenci poudarila, da prihod evropskih vojakov na Grenlandijo ne bo vplival na Trumpovo odločitev glede ozemlja ali na njegov cilj, da si ga prilasti.

Ob tem je ponovila, da si Donald Trump želi otok priključiti ZDA, saj da je to v najboljšem interesu ameriške nacionalne varnosti.

Da ambicije ZDA po prevzemu Grenlandije kljub sredinim pogovorom v Washingtonu ostajajo nespremenjene, je opozorila tudi danska premierka Mette Frederiksen. V sredo so se namreč sestali danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt, ameriški podpredsednik J. D. Vance in državni sekretar Marco Rubio.

Ramussen je po srečanju, v ospredju katerega so bile ameriške zahteve po priključitvi Grenlandije, dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede arktičnega otoka očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je medtem danes pozval k dialogu za reševanje napetosti glede Grenlandije. "Dialog in diplomacija sta prava pot naprej, tudi ko so vložki visoki in je očitno čutiti pritisk," je na Facebooku zapisal Nielsen in pozdravil potek dialoga glede Grenlandije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva: Rusija ne predstavlja grožnje Grenlandiji

Rusija je medtem glede napotitve sil članic Nata na Grenlandijo izrazila resno zaskrbljenost. "Razmere (...) nas resno skrbijo," je v izjavi, objavljeni v sredo zvečer, navedlo rusko veleposlaništvo v Belgiji. "Nato tam krepi svojo vojaško prisotnost pod lažno pretvezo naraščajoče grožnje iz Moskve in Pekinga," je še dodalo.

Zunanje ministrstvo v Moskvi je medtem zavrnilo trditve o tem, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo, kar so v zadnjih dneh ob polemikah glede ameriške namere po prevzemu Grenlandije poudarjali tako v ZDA kot v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Grenlandija je bila kot del danskega ozemlja vključena v "arbitrarno definirano interesno sfero Washingtona", je danes dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Dodala je, da je v tej luči "zelo hinavsko" govoriti o ruski grožnji, ki naj bi upravičevala krepitev varnosti na območju Arktike, za kar so se v zadnjem času pospešeno začele zavzemati evropske države na čelu z Dansko.

Arktični otok, ki kot avtonomno ozemlje spada pod Dansko, je v zadnjem času v ospredju geopolitičnih razprav, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat izrazil namero po priključitvi Grenlandije zaradi varnostnih interesov in dejal, da jo bodo prevzeli zlepa ali zgrda, ker bosta to v nasprotnem primeru storili Rusija ali Kitajska.