Na Hrvaškem načrtujejo obvezno cepljenje proti HPV

Na Hrvaškem bodo v drugem četrtletju letos predvidoma sprejeli spremembe zakonodaje, ki predvideva, da bo cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) obvezno, so sporočili z ministrstva za zdravje.

S tem bi se Hrvaška pridružila peščici držav, ki so se že odločile za tak korak, piše Index.hr in dodaja, da je njihov cilj dolgoročno izkoreniniti rak materničnega vratu, bolezen, ki je danes z ustreznimi preventivnimi ukrepi skoraj povsem preprečljiva.

Napoved hrvaškega zdravstvenega ministrstva prihaja v času obeleževanja nacionalnega dneva in tedna boja proti raku materničnega vratu, ki ga je hrvaški sabor uvedel že leta 2011. Kot poudarja generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Ivana Portolan Pajić, so v zadnjih približno petnajstih letih dosegli pomemben napredek, predvsem pri ozaveščanju o pomenu preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in cepljenja proti HPV.

Na Hrvaškem zaradi raka materničnega vratu vsako leto umre med 120 in 130 žensk

Pa vendar so podatki skrb vzbujajoči, saj na Hrvaškem v zadnjem desetletju za rakom materničnega vratu vsako leto zboli okoli 300 žensk, med 120 in 130 pa jih zaradi bolezni umre. Po podatkih o umrljivosti je leta 2024 za to boleznijo umrlo 98 žensk, od tega je bila tretjina mlajša od 60 let.

Ti podatki se nanašajo izključno na invazivni rak materničnega vratu in ne vključujejo predrakavih sprememb epitelija, ki so bistveno pogostejše, niti drugih oblik raka, povezanih s HPV, kot so rak vulve, nožnice, anusa, penisa ali žrela.

"Rak materničnega vratu je bolezen, ki jo lahko preprečimo. Imamo cepivo, imamo presejalne programe in imamo učinkovito zdravljenje predrakavih sprememb, zato je nesprejemljivo, da ženske zaradi nje še vedno umirajo," je poudarila Portolan Pajić.

Cepljenje proti HPV je na Hrvaškem na voljo od leta 2007, sprva je bilo dostopno v obliki pilotnih projektov, pozneje pa tudi na nacionalni ravni. Danes je cepljenje brezplačno za deklice in dečke, stare od 14 do 15 let, omogočeno pa je tudi naknadno cepljenje dijakov in mladih do 25. leta starosti.

Čeprav cepljenje ni obvezno, Hrvaška beleži razmeroma dobro precepljenost. Po podatkih hrvaškega zavoda za javno zdravstvo je do 15. leta starosti vsaj en odmerek cepiva prejelo 54,8 odstotka deklic in 38,9 odstotka dečkov iz generacije, rojene leta 2009. A to je še daleč od ciljev Svetovne zdravstvene organizacije.

Globalni načrt predvideva, da bi precepljenost presegla 90 odstotkov, da bi 70 odstotkov žensk do 35. leta sodelovalo v preventivnih ginekoloških pregledih ter da bi 90 odstotkov žensk z odkritimi predrakavimi ali rakavimi spremembami pravočasno prejelo zdravljenje. Šele s kombinacijo vseh teh ukrepov je mogoče govoriti o izkoreninjenju bolezni.

Zakaj obvezno cepljenje?

Hrvaško ministrstvo za zdravje prav zato načrtuje spremembe zakona o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, s katerimi bi cepljenje proti HPV uvrstili v obvezni koledar cepljenj. Če bo zakon sprejet v skladu z načrti, bi nova pravila lahko začela veljati že leta 2027, cepljenje pa bi potekalo tako kot doslej – v osnovnih šolah in v dveh odmerkih.

Največjo korist od cepljenja imajo tisti, ki se cepijo pred začetkom spolnega življenja, a strokovnjaki poudarjajo, da je korist prisotna tudi pozneje, vse do 25. leta starosti, v določenih zdravstvenih okoliščinah pa tudi po tej starosti.

Pomemben tudi presejalni program

Drugi temelj boja proti raku materničnega vratu medtem predstavlja presejalni program. Hrvaška je leta 2023 začela pilotni projekt novega, reorganiziranega nacionalnega preventivnega programa, ki se trenutno izvaja v Virovitiško-podravski županiji. Program zajema ženske, stare od 20 do 64 let. Pri ženskah, starih od 20 do 29 let, se izvaja Papa-test, pri starejših od 30 let pa kombinacija Papa-testa in testiranja na HPV.

Načrt ministrstva za zdravje je, da bi program že prihodnje leto znova vzpostavili kot nacionalni preventivni program, še poroča Index.

Odzivi javnosti so mešani

Odzivi javnosti na napoved obveznega cepljenja so sicer mešani. Nekateri so idejo podprli, saj verjamejo, da bo populacija hitreje precepljena, obolelih in umrlih pa posledično manj, drugi pa ideji nasprotujejo, češ da je precepljenost že zdaj visoka in da bi moralo biti cepljenje odločitev vsakega posameznika.

Kako pa je s cepljenjem proti HPV pri nas?

V Sloveniji cepljenje proti okužbi s HPV ni obvezno, je pa priporočeno. Izvaja se od leta 2009, in sicer ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) brezplačno za dekleta, od leta 2021 pa tudi za fante v 6. razredu ter za t. i. zamudnice in zamudnike, torej mlade, ki se ob predvidenem času niso cepili, vse do dopolnjenega 26. leta starosti. V šolskem letu 2024/25 se v breme OZZ lahko cepijo tudi fantje v 1. in 3. letniku srednje šole.

Mladi odrasli se za cepljenje dogovorijo s svojim izbranim zdravnikom, cepijo pa jih tudi šolski in študentski zdravniki ter nekatere cepilne ambulante. Za vse starejše od 26 let je cepljenje samoplačniško.

V Sloveniji je sicer na voljo devetvalentno cepivo, ki ščiti pred najpogostejšimi nevarnimi genotipi HPV, povezanimi z nastankom predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ter drugih rakov spolovil, danke in ustnega dela žrela, hkrati pa tudi pred genotipi, ki povzročajo genitalne bradavice. Število odmerkov je odvisno od starosti ob začetku cepljenja: otroci in mladostniki do vključno 14. leta prejmejo dva odmerka, starejši pa tri.