Na hrvaškem otoku po več kot 50 letih odprli šolo za le enega učenca

Svet Avtor: N1 03. Dec 202404:55 0 komentarjev

Fotografija je simbolična. (Foto: BOBO)

Šolo na hrvaškem otoku Kaprije so po več kot 50 letih ponovno odprli za enega samega učenca. Za prvošolca Vala je to velika sreča, saj bi njegova družina sicer morala zapustiti otok.

Nemški medij Deutsche Welle (DW) se je odpravil na hrvaški otok Kaprije. Pritegnila jih je edinstvena situacija – osnovno šolo so tam odprli zaradi enega samega učenca po imenu Val.

Da dosežeš otok s celinske Hrvaške, traja okoli uro in pol. A Valove učiteljice Lucije Laca to ne moti. “To sem sprejela, zdi se mi celo dobro. Takšen otok je nekaj posebnega,” je dejala.

Otok Kaprije je poleti poln turistov, a stalno tam živi le okoli sto ljudi. Osnovno šolo na otoku so odprli prvič po 52 letih.

“Popolno je. Če bi bilo več učencev, bi samo tekli okoli in delali nered. Ampak sem sam. Tiho je in to je super,” je dejal sedemletnik. Na urniku je imel matematiko, a njegov najljubši predmet je angleščina. “Kar mi je v šoli najbolj všeč, je učiteljica,” je dodal Val.

“Učni načrt je povsod enak, ampak tukaj poskušava narediti nekaj več. Pri predmetih, kot sta glasba ali šport, greva na ekskurzije,” pripoveduje učiteljica. Med športno vzgojo kolesarita ob vodi.

“Pravi mali čudež”

Za ponovno vzpostavitev šole na otoku se je zavzel duhovnik s sosednjega otoka, oblasti pa so ga pri tem podprle. “To je pravi mali čudež,” pravi Livia, Valova mama. V edini kavarni na otoku se med čakanjem na sina pogovarja s sosedi. Z možem in tremi sinovi na otoku Kaprije živita že 16 let, družina pa se še veča, saj je na poti sestrica.

“Pravijo, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. In to je res! Tukaj smo doma, naši otroci pa so otroci celotnega otoka. Tu se učijo, kaj pomeni življenje,” za DW še pove Livia.

Večina prebivalcev na otoku je starejših, a zaradi šole se jim zdi, da je prihodnost svetla. “To je za nas pomembno. Brez šole je otok izgubljen, izgubljena je naša kultura. Šola pa prinaša vse to,” je dejal eden izmed starejših prebivalcev otoka.

Val se po prihodu iz šole najbolj veseli vrnitve očeta, ki je že od zgodnjega jutra na morju s svojim ribiškim čolnom. Ko se njegov oče Borko vrne, s sabo vzame tudi Vala. Jesen je sezona za lignje, najbolje pa jih je loviti zvečer.

“To imam rad, že vse življenje to počnem. Prihajam iz rodu ribičev, kar sega 300 let v zgodovino. Že kot otrok sem to oboževal, vedno sem si želel postati ribič,” pravi. Val ima za zdaj iste sanje. “Res je super – uloviš lahko malo ali veliko, ampak to je dober posel!” še pove sedemletnik.