Na Hrvaškem razglasili "vojno prašičji kugi", nadzor izvajata policija in vojska

avtor:

N. M. A.

22. sep 2025. 15:13

15:30

| Svet

komentarjev

Deli

Prašičja kuga na Hrvaškem — Foto: Davor Javorovic/PIXSELL/F. A. BOBO / Davor Javorovic/PIXSELL

Na Hrvaškem se afriška prašičja kuga širi tudi na velike farme v Slavoniji, kjer bodo v prihodnjih dneh usmrtili skoraj 12.000 prašičev. Farme so pod nadzorom, uvedli so nove varnostne protokole, v ukrepe pa se vključujeta tudi vojska in policija. Strokovnjaki opozarjajo na možen porast cen mesa in dolgoročno gospodarsko škodo.

Oglaševanje

Po potrditvi nevarnega virusa afriške prašičje kuge na velikih farmah v Slavoniji bodo v hrvaških krajih Sokolovac in Nemetin v prihodnjih dneh usmrtili skoraj 12.000 prašičev.

Uvedli bodo nove varnostne protokole, farme z več kot tisoč prašiči pa bodo pod stalnim nadzorom policije in varnostnikov. V ukrepe se vključuje tudi vojska.

Oglaševanje

David Vlajčić, hrvaški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, je napovedal, da bo število usmrčenih prašičev letos preseglo 50.000. Po njegovih besedah je glavni krivec za širjenje bolezni človek, predvsem zaradi nespoštovanja zaščitnih ukrepov.

Okužene farme bodo pod 24-urno policijsko zaščito, enak nadzor pa bo vzpostavljen tudi na vseh večjih farmah z več kot tisoč prašiči v Osiješko-baranjski in Vukovarsko-sremski županiji – takšnih je trenutno 55. "Razglašamo vojno afriški prašičji kugi," je napovedal minister.

+ 1

Oglejte si galerijo

Zmanjšana samooskrba in višje cene mesa

Strokovnjaki opozarjajo, da je stanje izjemno resno. Po besedah profesorja Ivice Kisića z agronomske fakultete v Zagrebu je do izbruha bolezni prišlo zaradi kršitev biovarnostnih ukrepov zaposlenih. Hrvaška je trenutno približno 40-odstotno samooskrbna s prašičjim mesom, a bi lahko ta delež kmalu padel.

Oglaševanje

"Če smo doslej morali usmrtiti že 50.000 prašičev, bo samooskrba padla na 30–35 odstotkov," je povedal Kisić za Hrvaško radiotelevizijo (HRT).

Obenem ima Hrvaška težave tudi s salmonelo na perutninskih farmah. "V tem trenutku izgubljamo več perutninskih farm. Proizvodnja se bo zmanjšala za 30 odstotkov. Pred tremi ali štirimi leti smo bili 100-odstotno samooskrbni z jajci, zdaj smo na 80 odstotkih," je opozoril.

Strokovna javnost ocenjuje, da bo situacija neizogibno privedla do rasti cen svinjskega mesa.

Oglaševanje

Milijonske posledice

Antun Golubović iz Hrvaške kmetijske zbornice opozarja tudi na širše gospodarske posledice. "Pojavil se bo presežek žit in krme, živinorejski fond je uničen, številke pa močno padajo. En pitani prašič je vreden približno 200 evrov – 10.000 prašičev pomeni dva milijona evrov neposredne škode."

Dodatno škodo predstavljajo tudi posredne posledice, saj bodo številne farme zaradi izpada proizvodnje začasno zaprte, kar prinaša dodatne izgube. "To je še dva milijona evrov škode. Presežki v poljedelstvu pa pomenijo še dodatno škodo, ocenjujemo jo na pet do šest milijonov evrov – in to je še konservativna ocena," je sklenil Golubović.

Oglaševanje

Poziv k spoštovanju ukrepov v Sloveniji

Uprava RS za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob doslej največjem izbruhu afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na Hrvaškem slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov. Stopnja ogroženosti je zelo visoka, opozarja.

Ključni ukrepi so dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.

V primeru suma na afriško prašičjo kugo - nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska - naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja, poziva uprava.

Tudi lovcem svetuje, naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je afriška prašičja kuga razširjena.

Poleg tega uprava vse, ki se vračajo iz držav, kjer je ta bolezen prisotna, poziva, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitnih ostankov hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev afriške prašičje kuge, slinavke in parkljevke ter kuge drobnice veljajo stroga evropska pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora, opozarja uprava. (STA)