Na hrvaški obali staknile nalezljivo okužbo: "Imam kraste po bradi in telesu"

Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Splitčanki oddih na morju ne bo ostal v najlepšem spominu. Že tam so se ji pojavile kraste po bradi in telesu, po vrnitvi domov pa so podobne težave imele tudi njene prijateljice. Gre za nalezljivo okužbo z imenom impetigo.

“Bila sem na počitnicah s prijatelji in na plaži opazila rdečo piko na ustnici. Najprej sem mislila, da je herpes, ker se mi pogosto pojavi ob padcu imunosti. Po vrnitvi domov pa se je madež začel širiti in se je spremenil v vodne mehurčke. Vse sem lepo razkužila in namazala rane, a nič ni pomagalo,” je za 24sata.hr povedala Splitčanka, ki ji bo ta oddih zagotovo ostal v grenkem spominu.

Pri zdravniku so ji povedali, da gre za impetigo, bakterijsko okužbo kože, ki jo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus ali Streptococcus pyogenes. Poletne razmere so idealne za rast in širjenje bakterij – vročina in vlaga lahko povečata znojenje, kar razdraži kožo in ustvari ugodne pogoje za okužbo.

“Iskreno ne vem, ali je to od posteljnine v apartmaju, od morja …” je povedala in dodala, da so se enaki simptomi pojavili tudi pri njenih prijateljih. “Imam kraste po bradi in telesu, druga prijateljica ima kraste okoli ustnice, tretja na hrbtu … Dobila sem tudi vročino, srbi pa me celo telo,” je še povedala bralka portala 24sata. V lekarni so ji povedali, da poleti tja kar naprej prihajajo ljudje s podobnimi težavami.

Kaj je impetigo?

Impetigo je gnojna okužba vrhnjega sloja kože. Povzročajo jo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes), lahko preberemo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Okužba se po navadi pojavi zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo.

Bakterije naselijo normalno kožo že 1-2 tedna pred pojavom sprememb na koži. Na koži se najprej pojavijo papule (tako imenujemo bunkice oziroma kroglaste izboklinice nad ravnjo kože), iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov.

Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov z impetigom nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja.

Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo (mupirocin). Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 3-krat dnevno sedem dni zapored. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, še piše NIJZ.

Širjenje bakterij, ki povzročajo to gnojno okužbo, preprečimo s skrbno osebno higieno in s tem, da nismo v stiku z drugimi ljudmi še vsaj 48 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja.