Na hrvaški plaži ptič napadel 12-letnega otroka: "Bilo je kot v grozljivki"

PROFIMEDIA

Na plaži blizu Banjol je ptič napadel 12-letnika. Otroka je s kljunom začel močno udarjati po telesu in glavi ter se osredotočil na njegove oči. Kako pogosti so tovrstni napadi na ljudi, so nam pojasnili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Na plaži blizu hrvaškega kraja Banjole je konec prejšnjega tedna ptič napadel 12-letnika, ko si je ta v plitvini poskušal nadeti potapljaško masko. Po poročanju spletnega portala istra24 je šlo za ponirka, ki je prišel izza otroka in ga začel močno udarjati s kljunom po telesu in glavi, pri tem pa se je osredotočil na njegove oči.

“Bilo je kot v grozljivki, a se je srečno končalo. Oči so ostale cele, poškodovano ima le spodnjo veko,” je za medij povedala otrokova mama. Dodala je, da je bil sicer čisto običajen dan. “V enem trenutku sva sproščeno sedela na plaži, v drugem pa sva se borila s ptico, ki je otroku skušala izkopati oči.”

“Otrok je začel kričati in se skušal ubraniti pred agresivno ptico. Sprva se sploh nismo zavedali, kaj se dogaja. Mož je nato skočil v morje in zgrabil otroka ter ga odvlekel iz morja. Ptica se je po napadu odmaknila,” je opisala mama. Vesela je, da se je vse skupaj končalo brez hujših poškodb, je pa imel otrok močno priščipnjeno spodnjo veko.

Mami se zdi nenavadno, da se je ponirek lotil otroka brez razloga, saj v bližini ni bilo videti niti gnezda niti njegovih mladičev. “Ne spomnim se, da bi se kaj takega dogajalo na istrskih plažah.”

“Napad na otroka ocenjujem kot samoobrambo”

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so za N1 poudarili, da je otroka verjetno napadel sredozemski vranjek in ne ponirek. “Ta sodi v družino kormoranov in je zelo pogost prebivalec obalnega morja povsod v Sredozemlju. V Jadranu gnezdi na skalnatih obalah in otokih Dalmacije, Istre in Kvarnerja, in sicer med novembrom in marcem. V poletnem času del populacije ostane na gnezditvenem območju, del pa se preseli na skrajni sever Jadrana (tudi v Tržaški zaliv),” je razložila dr. Urša Koce.

“Za primer napada vranjeka na človeka ‘iz ljubega miru’ doslej sama še nisem slišala, a glede na poznavanje razmer ob obalah Jadrana ni popolnoma presenetljiv,” je povedala Koce.

Pojasnila je, da so vranjeki kot ptice obalnih morij številčni tudi v kopališčih, pogosto se smukajo med kopalci, s katerimi vsakodnevno prihajajo v neposreden stik. Med ljudmi so načeloma priljubljeni, ker niso plahi in so kot spretni podvodni plavalci tudi zanimivi ter karizmatični. Plitvo obalno morje je namreč naravno življenjsko okolje vranjekov, kjer se prehranjujejo z ribami.

“Glede na število in pogostost interakcij med kopalci in vranjeki je pravzaprav zanimivo, da do takšnih primerov ne pride pogosteje. Tudi na podlagi lastnih opazovanj teh interakcij menim, da gre načeloma za izredno tolerantno žival. Ta napad na otroka ocenjujem kot samoobrambo, pri čemer predpostavljam, da je dotična ptica verjetno imela v preteklosti slabo izkušnjo v podobni situaciji – zlahka si namreč predstavljam kopalce, potapljače, tudi radovedne otroke z maskami, ki vranjekom sledijo, se jim skušajo približati ali se jih dotakniti, morda celo ujeti,” je pojasnila.

Po njenih besedah vranjek namreč človeku pogosto pusti, da mu pride dokaj blizu, tako rekoč na doseg roke. “Meja med tem, kaj ptica še tolerira in kaj je zanjo ogrožajoča situacija, pa je pri tem lahko precej zabrisana,” je dodala Koce.

“V zgodbi je sicer opisano, da je ptica dečka napadla iz ljubega miru, a ptice imajo dober spomin in si zapomnijo pretekle negativne izkušnje in z njimi povezane okoliščine. Ko se kasneje znajdejo v podobnih okoliščinah, jih lahko interpretirajo kot potencialno nevarne glede na pretekle izkušnje. Morda je bil ta vranjek že kdaj prej ‘žrtev’ kakšnega preveč vsiljivega otroka ali kopalca z masko. Dejstvo, da je ptica ciljala s kljunom v dečkove oči, dodatno potrjuje, da je šlo za obrambo, saj je to tipično obrambno vedenje pri tej vrsti, ki pa je seveda tudi zelo učinkovito,” je razložila.

Pri tem je pojasnila, da dogodek interpretira glede na lastno poznavanje vrste, splošnih zakonitosti obrambnega vedenja ptic in okoliščin v številnih kopališčih ob morski obali. “Seveda pa jo je treba jemati zgolj kot oceno situacije in ne gotovo dejstvo, saj zgodovine dotične ptice in njenega splošnega stanja, kot so morebitne poškodbe, stres, bolezni, ki bi prispevale k nelagodju, ne poznamo.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.