Na Japonskem se bodo danes spomnili žrtev enega najbolj smrtonosnih potresov 20. stoletja, ki je pred stotimi leti 1. septembra 1923 z magnitudo 7,9 zravnal prestolnico Tokio in v pokrajini Kanto zahteval 105.000 življenj predvsem zaradi požarov, ki so se hitro širili med takrat večinoma nizkimi lesenimi hišami.
Potres, ki je trajal le nekaj minut, se je zgodil ravno v času kosila, tako da je zaradi prevrnjenih ognjišč prišlo do številnih požarov, pa tudi ognjenih neviht. Največjo posamezno izgubo življenj je povzročil ognjeni vrtinec, ki je zajel poslopje v središču Tokia, kjer je v požaru umrlo okoli 38.000 ljudi, ki so se tja zatekli po potresu. Požare so gasili skoraj dva dneva.
Ob Tokiu, ki je bil gosto pozidan s tradicionalnimi lesenimi hišami, je bil v tem t. i. potresu v Kantoju uničen tudi velik del Jokohame ter okoliške prefekture. Jakost potresa je bila tako velika, da se je v Kamakuri, več kot 60 kilometrov od žarišča potresa, kip velikega Bude, ki tehta približno 121 ton, premaknil za skoraj 60 centimetrov.
Ta katastrofa pa je pomenila tudi začetek potresnega načrtovanja konstrukcij na Japonskem, je povedal Jošiaki Nakano, strokovnjak za potresno inženirstvo z Nacionalnega raziskovalnega inštituta za znanosti o Zemlji in odpornost na nesreče. Tako je že leta 1924 Japonska uvedla svoj prvi gradbeni zakonik za potresno odporno gradnjo.
Standarde so nato nenehno širili ob upoštevanju izkušenj v drugih večjih potresih na arhipelagu, kjer se zgodi približno deset odstotkov vseh potresov na svetu. Med njimi sta bila tudi potres leta 1995 v Kobeju, ki je zahteval 6.000 življenj, in potres 11. marca 2011 z magnitudo 9.0 in smrtonosnim cunamijem.
“V osnovi japonska stavba zahteva relativno večjo trdnost kot drugje,” je še dejal Nakano. Sprva okrepljene strukture stolpnic pa so dopolnjevali z bolj razvitimi varnostnimi ukrepi. Tako imajo sedaj stolpnice pod temelji masivne blazine iz mehke gume, ki jih izolirajo od tresljajev tal, v nadstropjih so nameščeni amortizerji, nekatere stolpnice pa imajo na vrhu nameščena celo več sto ton težka nihala, ki preprečujejo premikanje stavbe med potresom.
Kljub temu Tokio še vedno ostaja občutljiv na potrese, saj je na vzhodu zgrajen na nestabilni in poplavno ogroženi površini, še vedno ima strnjene lesene hiše, velika pa je tudi koncentracija stolpnic. Po ocenah strokovnjakov obstaja 70 odstotkov možnosti, da ga bo v prihodnjih 30 letih prizadel močnejši potres.
Ob obletnici potresne vaje
Ob obletnici potresa se bodo danes Japonci tako kot vsako leto znova spomnili številnih mrtvih. Ob tem dnevu, ki je od leta 1960 nacionalni dan preprečevanja naravnih nesreč, bodo pripravili potresne vaje, na katerih bodo sodelovali šolarji, zaposleni in javni uslužbenci.
Spomin na pokol več tisoč Korejcev, pa tudi kitajskih priseljencev, ki je sledil, pa je potlačen. Po potresu so se namreč začele širiti govorice, da želijo korejski študenti in delavci kaos po potresu izkoristiti za ropanja, pobijanje Japoncev ali celo udar.
V nekaj dneh je drhal, oborožena s sabljami in železnimi palicami pobijala Korejce v tokijski regiji. Po navedbah zgodovinarjev je v pobojih sodelovala tudi cesarska vojska, s čimer pa se Japonska še ni soočila, saj trdi, da nima arhivov, da bi lahko preverila okoliščine. Po ocenah nekaterih so govorice sprožile oblasti, da bi nezadovoljstvo prebivalcev po potresu preusmerili na Korejce.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!