Menu Item
Na ulicah vasi Kocs na Madžarskem je pristalo večje število pribežnikov iz Ukrajine, predvsem Romov. Veljati je namreč začela uredba, ki pribežnikov, ki ne prihajajo neposredno z vojnih območij, ne obravnava več kot upravičencev do državne pomoči za začasno nastanitev. Uredba bo skupno vplivala na približno 3.000 Ukrajincev na Madžarskem. Odločitev se vrhu madžarske politike zdi "razumna", nasprotno pa je slišati v tamkajšnjih nevladnih organizacijah.
Madžarski premier Viktor Orban je junija podpisal uredbo o zmanjšanju državne pomoči za nastanitev ukrajinskih pribežnikov na Madžarskem. To pomeni neposredno grožnjo za več kot 3.000 Ukrajincev na Madžarskem, večinoma Romov, po poročanju Deutsche Welleja izpostavljajo madžarske nevladne organizacije.
Uredba namreč zapoveduje, da so do državne pomoči za začasno nastanitev upravičeni le tisti Ukrajinci, ki prihajajo z vojnih območjih. Vlada bo seznam območij pregledovala in spreminjala vsak mesec posebej.
Večina ukrajinskih pribežnikov, ki niso več upravičeni do pomoči, prihaja iz Zakarpatske regije na zahodu Ukrajine, ki meji na Madžarsko, Slovaško in Romunijo, kjer živijo tudi madžarsko govoreči Romi. Do zdaj so imeli ti pribežniki status osebe, ki potrebuje začasno zaščito.
Vladni pooblaščenec za ljudi, ki pred rusko-ukrajinsko vojno prebegnejo na Madžarsko, Norbert Pal državne omejitve zagovarja kot “razumne in sorazmerne”. Po njegovih besedah so namreč tisti, ki so si želeli življenje ustvariti na Madžarskem, to že storili. Minister v kabinetu predsednika vlade Gergely Gulyas je v četrtek dejal, da je nesprejemljivo, da država mesečno plačuje velike vsote denarja za nesprejemljive zlorabe sistema.
Madžarska že dlje časa v sporu z EU zaradi azilne politike
Odločitev je povzročila val neodobravanj v nevladnih organizacijah. V eni od njih jo po poročanju Deutsche Welleja označujejo kot “novo dno madžarske azilne politike”.
Pred tem je Madžarska sprejela že kopico drugih ukrepov, ki so delovali v škodo pribežnikom. Zaradi dolgotrajnega neupoštevanja skupne evropske azilne politike ji je Sodišče Evropske unije naložilo 200 milijonov evrov kazni z dodatnim milijonom kazni za vsak dodatni dan, ko ne bo uveljavila odločitve sodišča iz leta 2020.
K spoštovanju odločitve sodišča je Madžarsko pozvala tudi Evropska komisija. Če ne bodo našli soglasja, v Budimpešti napovedujejo brezplačen prevoz pribežnikov do Bruslja. “Če Bruselj želi migrante, naj jih ima,” je bil v četrtek oster Gulyas. Madžarska sicer po njegovih besedah razmišlja tudi o vložitvi tožbe, s katero bi od Evropske komisije pridobila nekaj sredstev za plačilo kazni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje