Menu Item
V novem predlogu dogovora na podnebni konferenci v Bakuju je zapisan finančni cilj o 250 milijardah dolarjev letno – toliko bi morale razvite države plačati državam v razvoju. Te želijo bistveno več.
Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju so na mizo dobili nov predlog dogovora. V njem je zapisan finančni cilj o 250 milijardah dolarjev letno – toliko bi morale razvite države plačati državam v razvoju od vključno leta 2026. Razširitve kroga donatork na Kitajsko in bogate zalivske države v predlogu ni.
Gre za dokaj nizek znesek. Doslej je bil cilj postavljen pri 100 milijardah dolarjev letno, države globalnega juga pa so želele bistveno več – 1,3 bilijona dolarjev.
V dokumentu je znesek 1,3 bilijona naveden, a ne kot zavezujoč cilj, ampak kot pobuda. Dokument “poziva vse akterje, da sodelujejo, da bi dosegli povečanje financiranja državam v razvoju za podnebno ukrepanje iz vseh javnih in zasebnih virov na vsaj 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035,” je zapisano.
Predlog ohranja dozdajšnjo delitev med razvite države, ki denar dajejo, in države v razvoju, ki ga dobivajo. Evropska unija si je prizadevala, da bi se krog donatork razširil še na Kitajsko, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar, Južno Korejo, Singapur in nekatere druge, ki uradno še vedno sodijo med države v razvoju, čeprav so v zadnjih letih doživele gospodarski razcvet.
Te države sicer dokument “povabi” k prispevanju v sklade za podnebno ukrepanje.
“Nezadostno, neskladno, sramotno”
“Nezadostno, neskladno z realnostjo podnebnih vplivov in sramotno pod potrebami držav v razvoju,” je predlog komentiral vodja delegacije Greenpeacea na COP Jasper Inventor, a dodal, da “imamo zdaj vsaj številko”. Včerajšnja različica dokumenta namreč te sploh ni vsebovala.
Inventor je poudaril, da bi morale razvite države razumeti obup in nujno potrebo po podpori najbolj ranljivim. “Če obstaja zadržanost ali namerna zadržanost razvitih držav, da bi zagotovile več denarja, ne pozabimo na milijarde dolarjev, ki jih služijo naftna in plinska podjetja, ki onesnažujejo okolje,” je dejal. Opozoril je, da bi bil zanesljiv način za premostitev finančne vrzeli to, da bi onesnaževalce prisilili k plačilu. “Žalostno videti, da je bilo to odstranjeno iz besedila,” je dodal.
Pogajalci zdaj pregledujejo dokumente, nato pa bo azerbajdžansko predsedstvo sklicalo tako imenovano plenarno sejo, na kateri sodelujejo vse države, ki bodo podale pripombe.
Za zdaj ne kaže, da bi bil končni dokument potrjen danes, ko je predviden zaključek konference.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje