Menu ItemV predlogu dogovora na podnebni konferenci v Bakuju je zapisan finančni cilj o 250 milijardah dolarjev letno – toliko bi morale razvite države plačati državam v razvoju. "Ta številka je dogovor z Američani, s Kitajci, z Arabci, z vsem razvitim svetom. To je izvedljiva številka, to je dobro," je v Bakuju poudaril slovenski minister za podnebje Bojan Kumer. To še ni končni dogovor, tega bodo potrjevali v soboto. Podnebna konferenca se bo tako znova podaljšala.
Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju so v petek sredi dneva na mizo dobili nov predlog dogovora. V njem je zapisan finančni cilj o 250 milijardah dolarjev letno – toliko bi morale razvite države plačati državam v razvoju od vključno leta 2026.
Z vidika globalnega juga gre za dokaj nizek znesek. Doslej je bil cilj postavljen pri 100 milijardah dolarjev letno, revnejše države pa so želele bistveno več – 1,3 bilijona dolarjev.
V dokumentu je znesek 1,3 bilijona naveden, a ne kot zavezujoč cilj, ampak kot pobuda. Dokument “poziva vse akterje, da sodelujejo, da bi dosegli povečanje financiranja državam v razvoju za podnebno ukrepanje iz vseh javnih in zasebnih virov na vsaj 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035,” je zapisano.
Razširitve kroga donatork v predlogu ni. Predlog ohranja dozdajšnjo delitev med razvite države, ki denar dajejo, in države v razvoju, ki ga dobivajo. Evropska unija si je prizadevala, da bi se krog donatork razširil še na Kitajsko, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar, Južno Korejo, Singapur in nekatere druge, ki uradno še vedno sodijo med države v razvoju, čeprav so v zadnjih letih doživele gospodarski razcvet.
Te države sicer dokument “povabi” k prispevanju v sklade za podnebno ukrepanje.
Kumer: To je realna številka, to je dobro
Vodja slovenske delegacije pogajalcev minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v Bakuju povedal, da gre podnebna konferenca “v podaljške”.
V predlogu dogovora je za zdaj še več opcij. Bi lahko bila torej končna številka višja? “Tega ne bom izključil, je pa to povezano z izboljšavami besedila na drugih delih, predvsem na blaženju,” je dejal minister. Po njegovih besedah EU verjetno ne bi pristala zgolj na višjo številko, več denarja brez zavez o hitrejšem zniževanju izpustov, h kateremu bi prispeval ves svet.
Nikjer v dokumentu ni zapisano, koliko od 250 milijard dolarjev bo prispevala katera od razvitih držav. Postavlja se vprašanje, ali bi ob morebitnem odstopu ZDA od podnebnih zavez po prihodu Donalda Trumpa na oblast večje breme padlo na Evropsko unijo.
Kumer je povedal, da gre pri tem že za špekulacije, pomembna pa je velika slika. “Letos se ukvarjamo s tem, da želimo doseči pozitiven rezultat, manj pa s tem, kaj bi sledilo,” je poudaril in dodal, da si želijo, da EU ne bi ostala sama. “Ta številka je dogovor z Američani, s Kitajci, z Arabci, z vsem razvitim svetom. To je realna številka, to je dobro, to je izvedljiva številka,” je poudaril Kumer.
Pojasnil je, da gre za povsem drugačno sliko, kot je bila leta 2009 na konferenci v Köbenhavnu, kjer so se razvite države ‘zavezale’, da bodo vsako leto revnim namenile 100 milijard dolarjev, a so ta cilj dosegle šele po 13 letih, leta 2022. To je vodilo v izgubo zaupanja. Po Kumrovih besedah je bil 100-milijardni cilj leta 2009 vzet “iz zraka”, zdaj pa gre za realno, izvedljivo obljubo.
“Številko lahko kasneje povečujemo. Mnogo slabše bi bilo, če bi šli v drugo smer, to pustili na mizi in ne sprejeli dogovora. Vsako naslednje leto bi bilo izgubljeno,” je poudaril.
V letu 2023 je Slovenija za podnebno ukrepanje v manj razvitih državah prispevala 6,5 milijona evrov.
“Nezadostno, neskladno, sramotno”
“Nezadostno, neskladno z realnostjo podnebnih vplivov in sramotno pod potrebami držav v razvoju,” je predlog komentiral vodja delegacije Greenpeacea na COP Jasper Inventor, a dodal, da “imamo zdaj vsaj številko”. Včerajšnja različica dokumenta namreč te sploh ni vsebovala.
Inventor je poudaril, da bi morale razvite države razumeti obup in nujno potrebo po podpori najbolj ranljivim. “Če obstaja zadržanost ali namerna zadržanost razvitih držav, da bi zagotovile več denarja, ne pozabimo na milijarde dolarjev, ki jih služijo naftna in plinska podjetja, ki onesnažujejo okolje,” je dejal. Opozoril je, da bi bil zanesljiv način za premostitev finančne vrzeli to, da bi onesnaževalce prisilili k plačilu. “Žalostno videti, da je bilo to odstranjeno iz besedila,” je dodal.
Pogajalci se bodo ponoči usklajevali, nov predlog dogovora naj bi azerbajdžansko predsedstvo posredovalo v soboto zjutraj. Podnebna konferenca se bo tako, kot običajno, podaljšala.
Pot na podnebno konferenco v Baku (COP29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje