Na podnebni konferenci potrjen dogovor glede financiranja podnebne škode

Svet 20. Nov 202209:53 0 komentarjev
podnebne spremembe
May James/REUTERS

Na podnebni konferenci ZN v egiptovskem Šarm el Šejku so delegati zjutraj potrdili dogovor glede mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb, ki je bil eden najtrših orehov v pogajanjih.

Države so se tudi dogovorile o oblikovanju “prehodnega odbora”, ki bo pripravil priporočila, kako zagotoviti izvajanje dogovora o vzpostavitvi sklada za povrnitev škode na naslednji konferenci COP28 prihodnje leto. Odbor naj bi se prvič sestal do konca marca.

Delegati so dogovor, sprejet s konsenzom, pozdravili z aplavzom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju, potem ko uvodoma dogovor o tem sploh ni bil predviden.

“Ta rezultat nas pelje naprej,” je ocenil izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. “Po desetletju dolgi razpravi o kritju izgub in škode smo določili, kako naprej – kako bomo naslovili učinke na skupnosti, katerih življenje so uničile najhujše posledice podnebnih sprememb,” je dodal.

Brez zavez glede fosilnih goriv

Udeleženke konference so sicer v podaljšku zasedanja danes zjutraj sprejele skupni zaključni dokument, v katerem med drugim poudarjajo potrebo po zmanjšanju izpustov za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje ter pozivajo k postopni opustitvi rabe premoga. Ni pa dodatnih zavez za zmanjšanje izpustov ali opustitev rabe fosilnih goriv.

Države v sklepnem dokumentu, kot so ga objavili ZN, pritrjujejo ugotovitvi, da bi bili učinki podnebnih spremeemb veliko manjši v primeru segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja kot v primeru segrevanja za dve stopinji, ter napovedujejo, da bodo namenile dodaten trud, da bi segrevanje omejili na 1,5 stopinje. Za doseganje tega cilja bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati izpuste za 43 odstotkov glede na leto 2019, so privzele.

Poudarjajo potrebo po takojšnjem, obsežnem in trajnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v vseh panogah, med drugim prek povečanja uporabe obnovljivih virov energije. Slednje naj bi bilo tudi ključno za preobrazbo energetskih sistemov, ki je potrebna v luči trenutne svetovne energetske krize.

Tako med drugim pozivajo k razvoju in deljenju tehnologij za prehod na energetske sisteme z malo izpusti ter za proizvodnjo čiste električne energije. V tej luči napovedujejo pospešitev prizadevanj za postopno opuščanje rabe premoga in dodeljevanja neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter hkratno ciljno usmerjeno pomoč najrevnejšim in najbolj ranljivim in podporo pravičnemu prehodu.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe izražajo resno zaskrbljenost, saj obstaja velik razkorak med trenutno ravnjo prilagajanja in ravnjo, ki bi bila po ugotovitvah Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) potrebna, ter med drugim razvite države pozivajo takojšnjemu povečanju financiranja, prenosa tehnologij in zagotavljanja zmogljivosti za prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju.

Sklepni dokument navaja, da bo treba za doseganje cilja neto ničelnih izpustov do leta 2050 do leta 2030 investirati okoli 4000 milijard dolarjev v obnovljive vire energije ter da bo dodatno za prehod na nizkoogljično gospodarstvo potrebnih za od 4000 do 6000 milijard dolarjev investicij letno.

“Majhen korak k podnebni pravičnosti”

Ursula von der leyen, eu, bruselj
Yves Herman/REUTERS

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor pozdravila. Doseženo je označila za “majhen korak k podnebni pravičnosti”, hkrati pa opozorila, da naš planet potrebuje več. “COP27 pomeni majhen korak k podnebni pravičnosti, vendar je za planet potrebno veliko več. Zdravili smo nekatere simptome, vendar bolnika nismo ozdravili vročine,” je sporočila predsednica komisije v odzivu na dogovor, ki so ga davi dosegli na konferenci COP27 v Šarm el Šejku.

“Veseli me, da je COP27 odprl novo poglavje o financiranju izgub in škode ter postavil temelje za novo metodo solidarnosti med tistimi v stiski in tistimi, ki lahko pomagajo,” je dejala von der Leyen, pri čemer je poudarila pomen podnebne pravičnosti pri ukrepanju proti podnebnim spremembam.

Izpostavila je tudi prispevek Evropske unije k mednarodnemu podnebnemu financiranju in izrazila zadovoljstvo, da je unija s prvim prispevkom za kritje izgub in škode potrdila svojo zavezanost podpori najranljivejšim.

Ob vprašanju finančne pomoči državam v razvoju je bilo jabolko spora na podnebni konferenci tudi zmanjšanje ali odprava uporabe fosilnih goriv ter cilj, da se segrevanje ozračja omeji na za 1,5 stopinje Celzija, kjer je predvsem EU želela trdnejše zaveze za zmanjšanje emisij.

“COP27 je ohranila pri življenju cilj 1,5 Celzija. Na žalost pa ni izpolnila zaveze največjih svetovnih onesnaževalcev o postopnem zmanjševanju fosilnih goriv niti dala novih zavez o blažitvi podnebnih sprememb,” je opozorila von der Leyen.

Kot je še dejala, bo EU vztrajala na tej poti, zlasti v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, saj je bistvenega pomena, da ambicije pariškega sporazuma ostanejo dosegljive, so sporočili v Bruslju.

“To, kar imamo pred seboj, ni zadosten korak za človeštvo in planet. Ne prinaša dovolj dodatnega truda glavnih proizvajalk emisij za pospešitev zmanjšanja izpustov,” je po navedbah AFP v zaključni razpravi dejal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

EU je v soboto zagrozila z odhodom s konference, če ne bodo sprejete zaveze glede izpustov, ni pa nato blokirala sprejetja sklepne izjave in dogovora o skladu za povrnitev škode.

“Planet še vedno na urgenci”

Podnebna konferenca ZN je z dogovorom o skladu naredila pomemben korak k pravičnosti, je ocenil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ni pa dogovora o nujno potrebnem drastičnem zmanjšanju izpustov, je opozoril.

Ustanovitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb “ne bo dovolj”, je v izjavi, objavljeni na spletni strani ZN, dejal Guterres. Je pa dogovor o pomoči po njegovih besedah “potreben politični signal za ponovno vzpostavitev zaupanja”.

Poudaril je, da je planet še vedno “na urgenci” in da je treba drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. “In tega vprašanja COP ni naslovil,” je bil kritičen.

“Sklad za kritje izgub in škode je nujen – ni pa odgovor, ko podnebne spremembe izbrišejo majhno otoško državo z zemljevida ali ko spremenijo celotno afriško državo v puščavo,” je ponazoril.

Nujno je omejiti segrevanje ozračja pod 1,5 stopinje Celzija, je poudaril, za to pa bodo potrebne velike investicije v obnovljive vire energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

COP27 v egiptovskem Šarm el Šejku se je končal “z veliko domače naloge in malo časa”, je povedal generalni sekretar ZN in spomnil, da je minila že polovica časa od pariškega podnebnega dogovora do postavljenega roka za ukrepanje, leta 2030.

V sklepni izjavi je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa skoraj 200 držav udeleženk potrdilo dosežen dogovor o postopnem prenehanju uporabe premoga, ni pa v dokumentu omembe uporabe nafte in plina. Govori o odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter pospešitvi prehoda na obnovljive vire energije, dodaja francoska tiskovna agencija AFP.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Svet