Trump sporočil Irancem: Protestirajte in zavzemite institucije. Pomoč je na poti

"Iranski domoljubi, še naprej protestirajte, zavzemite institucije. Shranite si imena morilcev in tistih, ki so vas zlorabljali. Plačali bodo visoko ceno. Odpovedal sem vse sestanke z iranskimi predstavniki, dokler se nesmiselno pobijanje protestnikov ne ustavi. Pomoč je na poti," je na njegovem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump.

Kakšna pomoč je na poti v Iran, Trump v ostrem sporočilu ni navedel. Kot smo poročali, naj bi na mizi imel različne ukrepe. Od zračnih napadov, premikov ameriške vojske, do kibernetske ter informacijske operacije v podporo protestnikov. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek za Fox News dejala, da se Trump ne boji uporabiti vojaške sile v Iranu, če bi to bilo potrebno.

Prav tako je predsednik ZDA v sporočilu Irancem nakazal, da pogajanja s predstavniki Irana za izhod iz kaosa očitno niso več na mizi. Iranski zunanji minister Abas Aragči je še v ponedeljek govoril o pripravljenosti na pogajanja ter razkril, da je bil v kontaktu s Trumpovim svetovalcem za Bližnji vzhod Stevom Witkoffom.

Iranske oblasti aretiranim protestnikom grozijo s smrtno kaznijo

Iranske oblasti bodo nekatere aretirane protestnike obtožile dejanj, ki se po šeriatskem pravu kaznujejo s smrtjo, je danes sporočilo tožilstvo v Teheranu. Na uradu teheranskega tožilca so v izjavi zapisali, da bo neznano število aretiranih protestnikov obtoženih "vojne proti Bogu". Po šeriatskem pravu je to kaznivo dejanje, ki se kaznuje s smrtjo. Tisti, ki bodo tega obtoženi, bodo po navedbah urada kmalu stopili pred sodnika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako nevladne organizacije kot Združeni narodi sicer že dlje časa opozarjajo na porast števila izvršenih smrtnih kazni v Iranu. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu so v islamski republiki lani z obešenjem usmrtili najmanj 1500 ljudi. Po številu izvršenih smrtnih kazni naj bi tako pred Iranom prednjačila le Kitajska.

Direktor IHR Mahmood Amiry-Moghaddam je medtem danes sporočil, da so iranske varnostne sile med nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili pred dobrima dvema tednoma, ubile najmanj 734 protestnikov, med njimi najmanj devet mladoletnikov. Ranjenih naj bi bilo na tisoče.

"Številke (...) temeljijo na informacijah, ki smo jih prejeli iz manj kot polovice provinc (...) in manj kot desetih odstotkov iranskih bolnišnic," je pojasnil in dodal, da se dejansko število mrtvih verjetno meri v tisočih.

Pred tem naj bi danes neimenovan iranski varnostni uradnik za tiskovno agencijo Reuters povedal, da je med protesti doslej umrlo okoli 2000 ljudi. Število naj bi vključevalo tako civiliste kot pripadnike varnostni sil. Za smrti na obeh straneh naj bi ob tem okrivil "teroriste".

EU in Združeno kraljestvo napovedujeta nove sankcije

Pretok svežih informacij o protestih v Iranu, ki so decembra izbruhnili zaradi poslabševanja gospodarskih razmer, je močno otežen tudi zaradi blokade interneta. Ta po navedbah organizacije za spremljanje spletnih povezav NetBlocks traja že več kot štiri dni in pol. Nekateri Iranci so si pri tem pomagali s sistemom Starlink, a skuša režim blokirati tudi to možnost. Več ljudi je poročalo o težavah pri pošiljanju sporočil, medtem ko naj bi bili mednarodni klici po poročanju AFP znova mogoči.

Zaradi zatiranja protestov, poročil o brutalnem nasilju varnostnih organov in vse višjim številkam umrlih se krepi tudi mednarodni pritisk. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala nove sankcije proti odgovornim v Iranu. Nov sankcije, ki bodo pritisnile na iranske finance, energetiko, transport in druge pomembne panoge, je napovedala tudi britanska zunanja ministrica Yvette Cooper.

Več držav, med njimi Francija in Velika Britanija, je zaradi zatiranja protestnikov v Iranu povabilo na pogovor iranske veleposlanike. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je poklical iranskega veleposlanika, da bi ugovarjal temu, kar je označil za "državno nasilje, ki se izvaja nad miroljubnimi protestniki" v Iranu.

Podoben ukrep je sprejela tudi britanska zunanja ministrica Cooper. Kot je dejala, so poklicali iranskega veleposlanika v Londonu, da bi "poudarili resnost tega trenutka" in pozvali k pojasnilom glede "grozljivih poročil", ki prihajajo iz Irana sredi nasilnega zatiranja protestov.

"Brutalno ravnanje iranskega režima proti lastnemu ljudstvu je šokantno," je na družbenem omrežju X zapisalo nemško zunanje ministrstvo, ki je poklicalo na pogovor iranskega veleposlanika, Teheran pa pozvalo, naj konča nasilje nad svojimi državljani in spoštuje njihove pravice.

Pred tem so tudi Finska, Španija in Nizozemska povabile na pogovor iranske veleposlanike. Enako je danes storila tudi Slovenija. Zaradi nasilja in negotovih varnostnih razmer je Francija v nedeljo in ponedeljek iz Irana umaknila vse nebistvene diplomatske uslužbence, poroča tiskovna agencija AFP.

Slovensko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da umika ali zmanjšanja prisotnosti diplomatskega osebja v Iranu trenutno ne načrtuje. Veleposlaništvo glede na razmere deluje normalno in opravlja svoje naloge ter je slovenskim državljanom na voljo za konzularno pomoč v okviru razpoložljivih možnosti.

Irance podprl tudi premier Golob

Slovence sicer že več mesecev pozivajo, naj zapustijo Iran, kjer je po navedbah ministrstva manj kot deset slovenskih državljanov. Če se znajdejo v bližini protesta, jim ministrstvo priporoča, naj se čim prej umaknejo na varno, v nobenem primeru pa naj ne fotografirajo ali snemajo varnostnih sil ali protestnikov.

Dogajanje v Iranu je komentiral tudi premier Robert Golob, ki pravi, da trdno stoji za iranskim prebivalstvom in njegovim zakonitim bojem za svobodo in človekove pravice. Na vladnem profilu na omrežju X je zapisal, da z zaskrbljenostjo spremlja vedno slabše razmere v Iranu in vedno hujšo represijo iranskih oblasti zoper iransko prebivalstvo. "Vsakršno nasilje zoper protestnike je nesprejemljivo in obsojanja vredno," je še poudaril premier.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem obsodila nasilje oblasti. "Pobijanje v Iranu se mora prenehati. Namesto nasilja in smrti si, tako kot drugod po svetu, ljudje zaslužijo predvsem dostojanstva: uživanja človekovih, socialnih in ekonomskih pravic," je zapisala in podprla potezo zunanjega ministrstva (MZEZ), ki je spričo dogajanja v državi danes na pogovor poklicalo iransko veleposlanico v Sloveniji.

Oglasil se je tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. "Ubijanje mirnih demonstrantov se mora končati, označevanje protestnikov za teroriste, da bi upravičili nasilje proti njim, pa je nesprejemljivo," je dejal.