
Na nemških parlamentarnih volitvah so po neuradnih izidih v nedeljo slavili konservativci. Drugo mesto je zasedla skrajno desna Alternativa za Nemčijo, veliko razočaranje pa so doživele stranke "semaforske koalicije" SPD, Zeleni in FDP. Volilna udeležba je bila 82,5-odstotna, je razvidno iz podatkov nemške volilne komisije.
Na nemških parlamentarnih volitvah je z 28,5 odstotka glasov slavila konservativna unija CDU/CSU, kar je sicer drugi najslabši rezultat za stranko, a za okoli štiri odstotne točke boljši kot pred štirimi leti. S tem je sicer vodja CDU Friedrich Merz postal najverjetnejši kanclerski kandidat.
Na drugo mesto se je z 20,8 odstotka zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in tako dosegla svoj najboljši rezultat. Sodelovanje z AfD so preostale stranke zavrnile, a je njena vodja Alice Weidl po razglasitvi izidov kljub temu dejala, da so v stranki odprti za koalicijska pogajanja s CDU.
Prvič v zgodovini so na tretjem mestu socialdemokrati (SPD), ki so doživeli zgodovinsko slab rezultat s 16,4 odstotka, sledijo Zeleni z 11,6 odstotka in Levica z 8,8 odstotka, ki so ji sicer ankete dolgo časa napovedovale, da bo ostala zunaj parlamenta.
Liberalcem (FDP) in levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) medtem ni uspelo priti v parlament, ostala sta tik pod volilnim pragom. FDP je podprlo 4,33 odstotka volivcev, BSW pa 4,97 odstotka.
Po poročanju nemške televizije ZDF bo tako 208 sedežev dobila unija CDU/CSU, 152 AfD in 120 SPD. 85 sedežev je uspelo zbrati Zelenim, 64 sedežev bo imela Levica. V parlamentu bo z enim sedežem zastopana tudi stranka danske manjšine SSW, ki ji sicer ni treba doseči volilnega praga petih odstotkov.

Merz za oblikovanje koalicije s socialdemokrati
Kanclerski kandidat zmagovalne unije CDU/CSU Friedrich Merz je že kmalu po volitvah napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči. Glede na neuradne izide je sicer možna parlamentarna večina z dvema strankama – unijo in SPD. Večino bi sicer CDU/CSU lahko oblikoval tudi z AfD, a je Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico, nazadnje tudi na volilni večer.
Merz je medtem sporočil, da si bo prizadeval za oblikovanje koalicije s socialdemokrati in napovedal, da bo že danes začel pogovore z njihovimi predstavniki. Opozoril je še, da je dober rezultat skrajne desnice na volitvah “zadnje opozorilo” za druge nemške stranke.
Vodja SPD Lars Klingbeil je sicer opozoril, da nikakor še ni gotovo, da bodo šli v vlado z Merzem. Odločili se bomo v prihodnjih tednih in mesecih, je dejal in dodal, da je žogica v rokah Merza, na koncu pa bo o vstopu v vlado odločalo članstvo stranke.
Največ volilcev podpira koalicijo s socialdemokrati
Volilni rezultati po deželah so pokazali delitve znotraj države. V večini vzhodnih dežel je namreč postala najmočnejša sila AfD. To velja za Mecklenburg-Predpomerjansko, Brandenburg, Saško-Anhalt, Saško in Turingijo, v slednji je sicer AfD tudi najmočnejša sila v deželnem parlamentu.
Konservativna unija je postala najmočnejša sila večinoma v zahodnih deželah. Tradicionalno je na Bavarskem jasna zmagovalka Krščansko-socialno unija (CSU), ki je zmagala v vseh okrajih. Socialdemokrati so medtem zmagovalci v Bremnu in Hamburgu, poroča portal Tagesschau.
Predčasne volitve je zaznamovala tudi visoka volilna udeležba. Na volišče je bilo vabljenih 59,2 milijona ljudi, udeležilo pa se jih je 82,5 odstotka, kar je največ od združitve obeh Nemčij leta 1990. Na zadnjih volitvah septembra 2021 je bila volilna udeležba 76,4 odstotka.
Največ volivcev si želi videti koalicijo med CDU/CSU in SPD, kaže raziskava inštituta YouGov. Omenjeno koalicijo namreč podpira 44 odstotkov anketirancev, 25 odstotkov pa si želi tričlansko koalicijo, ki bi vključevala še Zelene. Okoli 30 odstotkov je medtem podprlo koalicijo z AfD. V raziskavi je sodelovala 1001 oseba.

Analitiki: Pot sestavljanja koalicije bo težka
Pred Nemčijo je po predčasnih parlamentarnih volitvah težka pot sestavljanja koalicije, so ocenili bruseljski analitiki. K temu bo pripomogla tako zmaga konservativne unije CDU/CSU, ki je bila manj prepričljiva od pričakovane, kot zgodovinski poraz najverjetnejših koalicijskih partnerjev socialdemokratov (SPD).
Pričakuje se, da se bosta obe strani skušali profilirati, sploh glede na razmere v državi in dosežene rezultate, je bilo slišati na okrogli mizi o nemških volitvah in prihodnosti Evrope v organizaciji bruseljskega think tanka Evropski politični center (EPC).
Takšnega mnenja je med drugim direktorica za evropske in globalne zadeve pri EPC Almut Möller. Po njenem prepričanju je grožnja skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) relevantna, zato bo unija verjetno skušala obdržati svojo držo glede migracij in tudi sicer bo skušala ostati bolj konservativna. Na drugi strani pa se bodo pri SPD spraševali, ali je po porazu njihova najboljša strategija koalicija z unijo. Verjetno bodo skušali zaostriti svoj profil.
Da bodo pogajanja težka, se strinja še analitik EPC Janis A. Emmanouilidis, ki je opozoril na razhajanja med tremi strankami CDU, CSU in SPD, med drugim na področju varnostne politike.
Po njegovi oceni so sicer zmagovalke volitev stranke z “obrobja”: AfD, Levica in Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki sicer ni prišlo v parlament.
Pri tem pa Emmanouilidis opozarja, da glas za AfD ni le glas proti stari koaliciji. Podporniki AfD namreč verjamejo, da stranka nudi prave odgovore na izzive Nemčije. Posvaril je, da če se v trenutni politiki ne bo kaj spremenilo in ne bo nagovorila izzivov, se bo verjetno AfD na prihodnjih volitvah še okrepila.

Velika pričakovanja od prihodnje nemške vlade ima tudi Evropska unija. Möller iz EPC je ob tem izrazila prepričanje, da lahko Bruselj od koalicije CDU/CSU in SPD pričakuje odgovorne politične figure, ki razumejo resnost situacije, v kateri smo sedaj.
Merz je tudi večkrat dal jasno vedeti, da hoče postati pomemben akter v EU, med drugim je v preteklih mesecih obiskal več evropskih prestolnic. Tudi v vmesnem času do nove koalicije se pričakuje, da bo dosedanji kancler Olaf Scholz skušal v vse pomembne odločitve vključiti Merza, v kolikor bo to možno, je dodala.
Merz sicer velja za velikega zagovornika transatlantskih odnosov, a se po besedah Emmanouilidisa dobro zaveda spremenjenih razmer, odkar je predsednik ZDA postal Donald Trump. Prepričan je, da bo v svoji vlogi kanclerja precej bolj domač v Bruslju, kot je bil Scholz. Težave pa mu napoveduje predvsem doma, saj mora izpolniti pričakovanja glede gospodarstva in nove geopolitične realnosti.
Podobno je ocenil analitik EPC Philipp Lausberg, da bo Merz verjetno skušal slediti tudi novim pozivom znotraj zveze Nato za okrepitev obrambnih izdatkov, a bo to verjetno v Nemčiji težko dosegel.
Iz Evrope se vrstijo čestitke Merzu
Uniji CDU/CSU in njenemu voditelju je medtem čestitalo več tujih državnikov, med drugim tudi slovenski premier Robert Golob, šef Nata Mark Rutte in ameriški predsednik Donald Trump. Danes se jim je pridružil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se veseli sodelovanja za močno in suvereno Evropo. Sodelovanja se medtem veselijo tudi premierji Estonije, Litve in Latvije, Kristen Michal, Gintautas Paluckas in Evika Silina.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je medtem pozvala k čim hitrejšemu oblikovanju vlade. Podobno pozivajo tudi predstavniki nemških podjetij, ki poudarjajo, da je treba oblikovati stabilno vlado, ki bo zmožna najti rešitve za gospodarske težave Nemčije. Predstavniki podjetij so bodočo vlado ob tem pozvali tudi k zmanjšanju birokracije.
Merzu je medtem čestital tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se veseli sodelovanja z Nemčijo z namenom krepitve Evrope. Ni pa verjetnemu prihodnjemu kanclerju čestital madžarski premier Viktor Orban, temveč je čestitko namenil vodji skrajno desne Alternative za Nemčijo.
Na zmago konservativcev so se medtem odzvali tudi v Moskvi, kjer upajo na bolj trezen pristop bodoče vlade k realnosti. Moskva ob morebitnem nastopu Merza na položaj kanclerja še posebej pozorno spremlja, ali bo Nemčija vendarle Ukrajini dobavila rakete taurus, ki bi jih Kijev lahko uporabil za napade na rusko ozemlje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje