Menu Item
Na vrhu EU in ZDA so voditelji izpostavili, da so se čezatlantski odnosi znova utrdili. Na srečanju je najbolj odmeval preboj glede 17-letnega spora o državnih pomočeh za letalska proizvajalca Airbus in Boeing. Čezatlantski partnerici sta sicer sprejeli daljnosežno skupno izjavo, so po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom sporočili na strani EU.
“EU in ZDA delijo dolgo zgodovino. Sooblikovali smo večino prejšnjega stoletja. Zdaj je čas, da sooblikujemo to stoletje – na temelju skupnih demokratičnih vrednot,” je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel na novinarski konferenci po vrhu.
Na njej sta rezultate predstavila s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, Bidna pa ni bilo.
Preboj glede letalskih prevoznikov
Najbolj odmeva dogovor o Airbusu in Boeingu. “Srečanje se je začelo s prebojem glede letalskih prevoznikov,” je poudarila von der Leynova. Rešitev najdaljšega trgovinskega spora v zgodovini Svetovne trgovinske organizacije (WTO) po njenih besedah resnično odpira novo poglavje v čezatlantskih odnosih.
Naznanilo dogovora je simbolno sporočilo ob današnjem srečanju EU z Bidnom, prvem vrhu EU in ZDA po marcu 2014, ko je bil v Bruslju Barack Obama.
Potem ko je mandat Bidnovega predhodnika Donalda Trumpa zaznamovalo spodkopavanje multilateralizma, ki je močno skrhalo čezatlantsko vez in zaostrilo trgovinske odnose, zdaj v Bruslju izpostavljajo, da so se odnosi znova utrdili že v prvih mesecih Bidnove administracije in da “se je vrnila diplomacija”.
Biden: Diplomacija se je vrnila
Vrnitev diplomacije je v pisni izjavi izpostavil tudi Biden, ki je dogovor glede spora o Boeingu in Airbusu označil za velik preboj. Poudaril je tudi dogovor glede Kitajske in skupnega nasprotovanja njenim “netržnim praksam”.
“ZDA in EU bosta sodelovala na specifične načine, ki odražajo naše visoke standarde, tudi pri vhodnih in izhodnih investicijah in prenosu tehnologije. Gre za model, na katerem lahko gradimo naše sodelovanje proti ostalim izzivom, ki jih predstavlja kitajski gospodarski model,” je poudaril Biden.
“Ta teden, na vrhovih G7, Nata, z voditelji EU in v vseh mojih dvostranskih srečanjih s svetovnimi voditelji sem zagovarjal, da so ZDA in Evropa – in demokracije vsepovsod – močnejše, ko sodelujejo pri promociji skupnih vrednot, kot sta poštena konkurenca in transparentnost. Današnje sporočilo kaže, kako to lahko deluje v praksi,” je še dodal ameriški predsednik v izjavi, ki jo je objavila Bela hiša.
ZDA: EU ni grožnja nacionalni varnosti
Glede drugega velikega trgovinskega spora – carin na jeklo in aluminij, ki ga je sprožil Trump, bistvenih novic danes ni. Dogovorili so se za vzpostavitev delovne skupine za rešitev tega vprašanja, je povedala von der Leynova. Ob tem je izpostavila, da se ZDA strinjajo, da EU ni grožnja njihovi nacionalni varnosti. S tem argumentom je namreč Trump uvedel dodatne carine. Poudarila je tudi zavezo k tesnejšemu sodelovanju glede reforme WTO.
Strani sta danes vzpostavili še delovni skupini za sodelovanje na področju podnebnih sprememb, pri čemer sta po navedbah EU “naravni partnerici”, in glede proizvodnje cepiv ter posebno telo za trgovino in tehnologijo.
Sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam se z Bidnom nedvomno izboljšuje, saj se ZDA vračajo k pariškemu sporazumu. A vsesplošnega strinjanja ni. Na ameriški strani denimo ni pričakovati navdušenja nad davkom na uvožene ogljično intenzivne industrijske proizvode, ki ga načrtuje unija.
V povezavi z vprašanjem globalne cene CO2 je von der Leynova danes izpostavila, da bo to treba urediti bodisi v okviru sheme za trgovanje z izpusti bodisi z obdavčevanjem, ter dejala, da je Bidnu danes pojasnila logiko evropskih načrtov glede davka na uvožene ogljično intenzivne proizvode, pri čemer vidi tudi pomembno vlogo WTO.
Sporni načrti glede digitalnega davka
Za ZDA so že vseskozi sporni tudi evropski načrti glede digitalnega davka. Predsednica komisije je sicer danes zatrdila, da novi predlogi komisije v povezavi s tem ne bodo diskriminacijski.
Pomembna tema Bidnove evropske turneje je Kitajska, a von der Leynova je po vrhu dejala, da je bila to velika tema na vrhu G7 in da so sporočila od tam in stališča unije glede Kitajske znana. Potrebno je sodelovanje, na primer glede podnebnih sprememb, a ko gre za človekove pravice in človeško dostojanstvo, so sistemski tekmeci. EU in ZDA sta pred časom zagnali dialog na visoki ravni o odnosih s Kitajsko.
Podoben dialog naj bi zagnali tudi za Rusijo. V povezavi z Rusijo – Biden ima po vrhu z EU predvideno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom – je von der Leynova poudarila, da želi unija bolj predvidljiv odnos in da se je treba jasno odzvati na kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic ter omejiti poskuse Rusije za spodkopavanje EU.
EU sicer tudi po Bidnovi zmagi izpostavlja potrebo po krepitvi strateške suverenosti in avtonomnosti, ki vzbuja skrbi na drugi strani Atlantika, še zlasti krepitev evropskega obrambnega sodelovanja. Glede tega so na evropski strani danes dejali le, da so bila minula leta težka, a da so se stvari spremenile ter da EU in ZDA delijo skupne vrednote in stališča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!