Menu Item
Promocija proizvajalca Pepsi Cola se je na Filipinih sprevrgla v množične nemire, v katerih je umrlo najmanj pet ljudi.
Zgodba imenovana “Incident 349” ali “Pepsi Number Fever”, kar bi lahko prevedli kot “Vročica Pepsi številke”, sega v leto 1992.
Takrat je filipinska podružnica ameriškega proizvajalca pijač Pepsi Philippines organizirala promocijsko nagradno igro. Februarja so objavili, da bodo na notranjo stran pokrovčkov steklenic pijač iz njihove proizvodnje natisnili številke od 000 do 999. Nekatere številke so prinašale nagrade, vredne od 100 do 1 milijona filipinskih pesov, kar je takrat znašalo od približno 4 do 40.000 ameriških dolarjev. Najvišja nagrada je bila takrat enaka več kot petletni povprečni plači na Filipinih.
Zmagovalne številke so vsak večer objavili na televiziji.
V začetku je bila promocija uspešna. Prodaja pepsijevih pijač je močno narasla in do maja so unovčili 51.000 nagrad, od tega 17 velikih. Zato so kampanjo podaljšali še za 5 tednov.
Incident 349
25. maja 1992 je večerna televizijska oddaja na nacionalni televiziji objavila, da glavno nagrado tistega dne prinaša številka 349. Vendar sta bili izdelani dve seriji steklenic s to številko.
Ena, ki je vsebovala dve steklenici s številko 349 in varnostno kodo, ki je nagrado potrjevala, in druga, ki je imela ob številki 349 natisnjeno napačno varnostno kodo. In v seriji z napačno varnostno kodo je bilo kar 800.000 steklenic. Teoretično je torej vrednost vseh teh steklenic znašala kar 32 milijard dolarjev.
Na tisoče Filipincev se je zgrnilo v polnilnice Pepsi, da bi prevzeli glavno nagrado, do katere so bili po svojem mnenju upravičeni. Zaradi navala in zmede je Pepsi Philippines objavila, da nagrad z zamaški steklenic z napačno kodo ni mogoče unovčiti, kar je mnoge Filipince razjezilo. Da bi bila zmeda še večja, so časopisi naslednje jutro objavili, da je zmagovalna številka v resnici 134.
Po nujnem sestanku vodilnih delavcev družbe Pepsi, ki so želeli pomiriti ljudi in rešiti podjetje, se je družba odločila, da bodo lastnikom zamaškov brez varnostne kode ponudili 500 pesov (takrat vrednih okoli 18 dolarjev) kot “gesto dobre volje” To ponudbo je sprejelo 486.170 ljudi, kar je družbo stalo 8,9 milijona dolarjev, še vedno veliko manj kot potencialnih 32 milijard.
Protesti, uničeni tovornjaki in smrtne žrtve
Številni zavrnjeni imetniki pokrovčkov steklenic z napačno varnostno kodo pa so ponudbo zavrnili in so ustanovili skupino, imenovano “349 Alliance”, ki je organizirala bojkot izdelkov Pepsi in organizirala protestne shode pred pisarnami družbe na Filipinih in filipinske vlade.
Večina protestov je bila mirnih, toda 13. februarja 1993 je v Manili doma izdelana bomba, ki jo je nekdo vrgel v tovornjak družbe Pepsi, ubila učiteljico in 5-letnega otroka. Maja istega leta je tri zaposlene v skladišču Pepsija v Davau ubila granata, ki jo je tja vrgel neznanec. Grožnje s smrtjo je prejelo več članov vodstva filipinske podružnice Pepsija, protestniki pa so uničili več deset tovornjakov družbe.
Protesti in napadi so dobili tudi politično konotacijo, odbor filipinskega senata za trgovino in trgovino pa je Pepsi obtožil “velike malomarnosti”. Celotni dogodki so v javnosti postali znani kot “Incident 349”.
Po več kot desetletju pravdanja je razsodilo vrhovno sodišče
Proti družbi Pepsi je pravne postopke sprožilo približno 22.000 ljudi. Vloženih je bilo najmanj 689 civilnih tožb in 5.200 kazenskih ovadb zaradi goljufije in zavajanja.
Januarja 1993 je Pepsi ministrstvu za trgovino in industrijo plačal globo v višini 150.000 pesov (približno 6.000 takratnih dolarjev) zaradi kršitve odobrenih pogojev promocije. 24. junija 1996 pa je prvostopenjsko sodišče vsakemu izmed tožnikov v eni od skupinskih tožb prisodilo 10.000 pesov (približno 380 ameriških dolarjev) “moralne odškodnine”. Trije nezadovoljni tožniki so se pritožili in čez pet let dobili 30.000 pesov odškodnine, ki pa so takrat bili vredni le še približno 570 ameriških dolarjev.
Filipinska podružnica Pepsi (PCPPI) se je na to razsodbo pritožila in tožba je dosegla vrhovno sodišče Filipinov, ki je leta 2006 razsodilo, da “PCPPI ni dolžan plačati zneskov, natisnjenih na zamaških, njihovim imetnikom. Prav tako PCPPI ni odgovoren za škodo, ki je nastala.” V sodbi vrhovnega sodišča je tudi zapisano, da je odločitev dokončna in da o vprašanjih v zvezi z “incidentom 349” sodišča ne bodo več odločala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!