Najbolj smrtonosno leto za humanitarno skupnost v zgodovini

Foto: PROFIMEDIA

Ob obeležitvi svetovnega dneva humanitarnosti so Združeni narodi opozorili, da je bilo leto 2023 za svetovno humanitarno skupnost najbolj smrtonosno v zgodovini. Po vsem svetu je bilo ubitih 280 humanitarcev, kar je 137-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. Predstavniki mednarodne organizacije so obsodili nesprejemljivo normalizacijo nasilja in pozvali h končanju kršitev mednarodnega prava ter nekaznovanosti.

“Normalizacija nasilja nad humanitarnimi delavci in pomanjkanje odgovornosti sta nesprejemljiva in izjemno škodljiva za humanitarne dejavnosti povsod po svetu,” je v izjavi ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnosti dejala Joyce Msuya, vršilka dolžnosti direktorice Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Lani je v 33 državah skupno umrlo 280 humanitarnih delavcev, kar pomeni, da je bilo leto 2023 za svetovno humanitarno skupnost najbolj smrtonosno v zgodovini, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil urad ZN.

OCHA ob tem opozarja, da gre pri številu ubitih humanitarnih delavcev za 137-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, ko jih je umrlo 118.

Navedli so še, da so več kot polovico (163) smrtnih žrtev med humanitarnimi delavci lani zabeležili po 7. oktobru v prvih treh mesecih vojne v Gazi, večinoma so bili ubiti v izraelskih zračnih napadih. Takšno število v enem konfliktu in v tako kratkem času je brez primere, so dodali.

Ob konfliktu v Gazi sta za humanitarne delavce najsmrtonosnejša Južni Sudan in sosednji Sudan, kjer od aprila lani divja državljanska vojna, v teh dveh državah je bilo v letu 2023 po podatkih ZN skupno ubitih 59 humanitarcev. Z znatno nižjimi številkami sledijo še Izrael, Sirija, Etiopija, Ukrajina, Somalija, Mjanmar in Demokratična republika Kongo. Med smrtnimi žrtvami so večinoma lokalni humanitarni delavci.

OCHA svari tudi, da bi lahko letošnje leto znova zrušilo lani postavljeni tragični rekord, saj je bilo do 9. avgusta po svetu ubitih 176 humanitarnih delavcev. Samo v Gazi je bilo od 7. oktobra lani, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ubitih več kot 280.

“Odgovorni se izogibajo pravici”

“Kljub 75 letom mednarodnega prava za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev se kršitve nadaljujejo. Civilisti in humanitarni delavci plačujejo ceno z življenjem, odgovorni pa se izogibajo pravici,” opozarjajo Združeni narodi. “Čas je, da tisti, ki so na oblasti, naredijo konec nekaznovanosti in začnejo delovati za humanitarnost (#ActForHumanity),” poudarjajo.

Cilj letošnjega dneva humanitarnosti je pridobiti podporo javnosti, ki bo pomagala pritisniti na strani v konfliktih in svetovne voditelje, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev zaščite civilistov in humanitarnih delavcev na konfliktnih območjih.

ZN bodo vlade k delovanju za humanitarnost pozivali tudi s številnimi dogodki, ki jih bodo ob dnevu humanitarnosti organizirali po vsem svetu. Ob tej priložnosti bodo po napovedih tudi objavili najnovejše podatke in trende o varnosti humanitarnih delavcev.

ZN so svetovni dan humanitarnosti razglasili na dan, ko je bilo v samomorilskem bombnem napadu na urad ZN v iraški prestolnici 19. avgusta 2003 ubitih 22 humanitarnih delavcev, med njimi tudi vodja misije ZN v Iraku in visoki komisar ZN za človekove pravice Sergio Vieira de Mello. Okoli 150 humanitarnih delavcev je bilo ranjenih. Poleg žrtev napada se mednarodna skupnost na dan humanitarnosti spominja tudi vseh drugih, ki so umrli med izvajanjem humanitarnega dela. Večinoma so to lokalni humanitarni delavci.