Menu Item
Nemčija bo prihodnje leto na parlamentarnih volitvah odločala o novem kanclerju, na političnem parketu pa vre že sedaj. Na prvih dveh deželnih volitvah je zgodovinski uspeh vknjižila skrajna desnica, karte pa je dodatno premešala politična povratnica, ki jo nekateri označujejo za trenutno "najpomembnejšo žensko v Nemčiji". Zakaj se je bojkot Alternative za Nemčijo vsaj deloma izjalovil in ali se bo trenutno najverjetnejši kandidat za kanclerja odločil za sodelovanje z novoustanovljeno populistično stranko ter odprl "črno skrinjico z negotovo in potencialno eksplozivno vsebino"?
Friedrich Merz, vodja desnosredinske Krščansko-demokratske unije (CDU) in strasten ljubiteljski pilot, bi moral te dni leteti v višavah, saj se mu, kot kaže, nasmiha mesto naslednjega nemškega kanclerja. Leto dni pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami njegova CDU, katere vodstvo je prevzel predlani, že več mesecev izrazito vodi na javnomnenjskih anketah. S približno 32-odstotno podporo si je pridobila skoraj dvakratno prednost pred najbližjimi političnimi tekmeci ter se zasidrala v samem vrhu priljubljenosti političnih strank, medtem pa se aktualna razdrobljena vlada pod vodstvom socialdemokrata Olafa Scholza pogreza v nove globine nenaklonjenosti javnosti.
Kot piše britanski Guardian, pa Merzeva pot do kanclerskega stolčka – funkcije, o kateri danes 68-letni vodja CDU sanja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja – vseeno ne bo tako enostavna. Kako, če sploh, mu bo uspelo Krščansko-demokratsko stranko izvleči iz zapletenega položaja, ki je na nemškem političnem parketu nastalo po deželnih volitvah, bo ključnega pomena v boju za pridobitev novih volilcev. Odločalo pa bo tudi o stanju demokracije v Nemčiji v prihodnjih letih.
Spomnimo, 1. septembra sta dve nemški zvezni deželi na deželnih volitvah glasovali o novem vodstvu, zgodovinski uspeh pa je dosegla skrajna desnica. V Turingiji je namreč prvič po drugi svetovni vojni slavila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), na Saškem pa se je uvrstila tik za krščanske demokrate. V obeh zveznih državah je koalicija aktualnega kanclerja doživela hud poraz, Scholz pa je ostale stranke pozval, naj deželni vladi oblikujejo brez predstavnikov AfD.
Na Saškem, kjer je CDU zmagala z 31,9 odstotka glasov – AfD ji je bila s 30,6 odstotka tik za petami – naj bi nemški krščanski demokrati zavezništvo sicer iskali z letos januarja ustanovljeno Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW), ki se zavzema za močno socialno državo, a je ob tem močna zagovornica zaostrovanja obstoječe migracijske politike, kar odpira številna nova vprašanja.
Nov “dejavnik moči v Nemčiji”
Zaradi močnega uspeha protimigracijske in protiislamske agende Alternative za Nemčijo so se nekdaj osrednji konservativci znašli na minskem polju, saj so se vse levo usmerjene in demokratične stranke zavezale k prepovedi oblikovanja zavezništev s skrajno desnico. Zdaj so oči nemških političnih komentatorjev usmerjene v tretje deželne volitve, ki bodo v nedeljo, 22. septembra, v Brandenburgu. Že sedaj pa analitiki napovedujejo podoben izid, kot so ga stranke vknjižile na prvih dveh deželnih volitvah.
Da bi koalicijska aritmetika prinesla večino, se je CDU podala v lov na najbolj nenavadne partnerje, s katerimi bi se lahko lotila tveganega vladnega poskusa. Ob tem pa je nemški politični parket pretresla še ena vrnitev cvetoče politične osebnosti, nekdanje stalinistke in vidne političarke skrajno leve Levice (Die Linke) Sahre Wagenknecht, katere novoustanovljena stranka BSW nagovarja volilce z mešanico socializma in nacionalizma. Je apologetka Kremlja, pacifistka in nasprotuje Natu, ob tem gospodarsko in socialno zagovarja leva stališča, a hkrati, tako kot AfD, želi omejiti priseljevanje in končati dobavo orožja Ukrajini.
Na obeh zveznih deželnih volitvah je Zveza Sahre Wagenknecht, ki do nadaljnjega nosi kar ime njene voditeljice, zasedla odločilno tretje mesto. Na Saškem so ji volilci namenili 11,8 odstotka glasov, v Turingiji pa 15,8 odstotka. Na začetku leta ustanovljena stranka je imela julija po podatkih nemškega Spiegla okoli 650 članov, a je ob tem mogoče pričakovati, da bo število podpornikov v prihodnjih mesecih še raslo. V Brandenburgu, na Saškem, v Turingiji, Berlinu in Saarlandu že obstajajo deželna združenja. Bremen in Spodnja Saška naj bi sledila.
Wagenknecht, ki je s pogostim nasprotovanjem preostalim članom Levice veliko pozornosti požela že v preteklosti, je z novim zavezništvom politično pokrajino pretresla s stališči, s katerimi se poistovetijo nezadovoljni volilci. V njenem volilnem programu se tako najdejo predvsem prebivalci z vzhoda Nemčije, kjer so še vedno jezni zaradi vladnih omejitev v času pandemije covida, ob tem tam prevladuje tudi nasprotovanje vladni pomoči Ukrajini ter zaskrbljenost zaradi priseljevanja.
55-letna karizmatična političarka, ki je opustošeno nemško politično krajino začela pretresati z vzhoda države, še nikdar ni zasedala vladne funkcije, dan po deželnih volitvah pa se je novinarjem pohvalila, da je njena mlada stranka “postala dejavnik moči v Nemčiji”. Nekateri politični komentatorji so jo označili za trenutno “najpomembnejšo žensko v Nemčiji”, bruseljski Politico pa piše celo o “ikoni skrajne levice, ki bi lahko ustanovila novo antiestablišment gibanje”.
Kot pišejo nemški mediji, tako brez Sahre Wagenknecht v Dresdnu in Erfurtu, glavnih mestih Saške in Turingije, ne bo mogoče oblikovanje vlad, vsaj ne takšnih, ki bi se lahko spoprijele z aktualnimi problematikami. V koalicijskih pogajanjih z Merzevo CDU ima tako Wagenknecht vse možnosti, da postavi ultimat tako za prekinitev podpore Berlina Kijevu kot tudi za zaustavitev načrtov za namestitev ameriških raket dolgega dosega na nemških tleh.
Namesto poenotenja stranke notranji razkol
Po deželnih volitvah je Merz opozoril, da je BSW “pri nekaterih vprašanjih desno ekstremistična, pri drugih pa levo ekstremistična”. Pri krščanskih demokratih tako niso najbolj navdušeni nad povezovanjem z BSW, saj da predstavlja zveza “črno skrinjico z negotovo in potencialno eksplozivno vsebino”. Ob tem je v CDU mogoče slišati kritike, da Wagenknecht postavlja pogoje za sodelovanje, ki da se zdijo neuresničljivi. Kljub temu je Merz vsem regionalnim izpostavam CDU prižgal zeleno luč za začetek koalicijskih pogajanj s to stranko, saj da ni druge ustrezne alternative.
Ta odločitev pa je znotraj Krščansko-demokratske unije sprožila upor med člani ravno v času, ko je stranka upala, da se bo zedinila okoli voditelja, ki jih bo popeljal na parlamentarne volitve septembra 2025.
“Wagenknecht je v nasprotju z vsem, kar so (desnosredinske, op. a.) stranke zagovarjale od ustanovitve Zvezne republike Nemčije: jasno zvestobo Zahodu, združeno Evropo in članstvo v Natu kot največji projekt za mir v zgodovini,” je za časnik Tagesspiegel povedal krščanski demokrat Frank Sarfeld, ki sam pravi, da se z njim strinja približno stoterica strankarskih kolegov.
“Sodelovanje s kremeljsko izpostavo je nepredstavljivo,” je dodal poslanec CDU Roderich Kiesewetter in obtožil tako BSW kot AfD, da poskušata “uničiti” CDU.
Merz, čigar impulzivna narava sproža izbruhe, ki vznemirjajo celo njegove zaveznike, bi lahko bil zdaj zaradi upora v lastnih vrstah še bolj ranljiv. Münchenski časopis Süddeutsche Zeitung je njegov položaj označil celo za “rusko ruleto”. “Kaj bo ostalo od Friedricha Merza, ko bo Sahra Wagenknecht z njim končala?” pa se sprašuje Die Zeit, ki v nadaljevanju ugiba, da bi lahko prihodnji volilni uspehi na deželnih volitvah CDU pahnili v krizo ter Merza celo stali kanclerske kandidature.
Čeprav se vodja krščanskih demokratov po pisanju nemških medijev v javnosti vede tako, kot da mu je kanclersko mesto že zagotovljeno ter naj bi se v stranki že pripravljali na možnost prevzema vlade, pa mora Merz na volitvah najprej tudi dejansko zmagati.
Vprašanje migracij, ki združuje in razdira
Ključno področje, na katerem se Merz in Wagenknecht prekrivata, pa je prav ostra drža do migracij. Od leta 2015, ko je Angela Merkel, nekdanja nemška kanclerka in vodja Krščansko-demokratske unije, dovolila vstop v Nemčijo več kot milijonu ljudi, ki so bežali pred vojno in nemiri ali so iskali priložnosti, je priseljevanje postalo eno najbolj razdiralnih političnih vprašanj v državi.
To je spodbudilo vzpon Alternative za Nemčijo ter njen obrat v skrajno desno – pred tem je namreč veljala predvsem za evroskeptično skupino – odprlo pa je tudi novo fronto v CDU, saj so se mnogi člani začeli distancirati od idej političarke, ki je v povojnem obdobju vodila večino nemških vlad.
Merz, ki je veljal za dolgoletnega tekmeca Merkel, je po njenem odhodu z vrha stranke tako zavzel nepopustljivo stališče, za katero se zdi, da zdaj v državi pridobiva moč. Toda številni opazovalci pravijo, da pravi ritem iz ozadja pravzaprav diktira Alternativa za Nemčijo.
“Mučeniki” na skrajni desnici
“Privrženci AfD dejstvo, da stranka kljub volilnim uspehom ne zmore vstopiti v vlade, označujejo za nedemokratično,” je za Guardian dejala Ursula Münch, direktorica Akademije za politično izobraževanje na Bavarskem. Ob tem je izpostavila, da se je na skrajni desnici izoblikoval občutek mučeništva, saj da je stranka naletela na blokado formalne oblasti.
Pri tem privrženci skrajne desnice preprosto, a verjetno zavestno, spregledajo, da se sami sicer lahko odločijo za ekstremistično stranko, a da ob tem ne morejo pričakovati, da bo stranka uspešna tudi pri iskanju koalicijskih partnerjev. “Če AfD ne bo vključena v koalicijo, pa bo to le izboljšalo njene možnosti na naslednjih volitvah. To je pravzaprav velika dilema, s katero so soočene vse druge stranke,” je zaključila Münch.
Politolog Oliver Lembcke z Univerze Ruhr v Bochumu pa je ob tem dejal, da so rezultati deželnih volitev, ki so vodili do prihajajočih koalicijskih pogajanj med Merzevo stranko in zvezo Wagenknecht, pravzaprav pokazali, da se je bojkot AfD vsaj deloma izjalovil. “Strategija požarnega zidu je bila marginalizirati AfD na vzhodu, tako da bi jo izključili, hkrati pa izpostavili neomajna načela demokratičnih strank,” je dejal in dodal, da je taktika več kot očitno spodletela.
Tako Münch kot tudi Lembcke sta ob tem napovedala, da se bodo dvomi o pomoči Ukrajini povečali, ko se bo nacionalna volilna kampanja nadaljevala, kar bi vodji BSW lahko omogočilo, da bi se bolj uveljavila tudi na zahodu. “Njen uspeh jo bo spodbudil k pridobivanju nadaljnje medijske pozornosti, hkrati pa bo volivcem sporočil, da se splača glasovati za BSW,” je zaključil Lembcke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje