Najverjetnejši kancler: Povečati moramo obrambne zmogljivosti, in to hitro

"Zaradi zaskrbljujočih varnostnih razmer v Evropi v vseh pogledih in vse večjih gospodarskih izzivov v naši državi, se ne more več odlagati daljnosežnih odločitev in predlaganih sprememb ustave," je dejal najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz.
Glede obrambnih izdatkov je prepričan, da bi bilo vsako nadaljnje odlašanje s povečanjem porabe neodgovorno, poročajo tuje tiskovne agencije. "Zdaj moramo ukrepati in znatno povečati naše obrambne zmogljivosti, in to hitro," je poudaril.

Potem ko so Zeleni, ki veljajo za ključne za sprejetje predlogov, zavrnili podporo, jih je Merz skušal danes prepričati z do 50 milijardami evrov investicij za podnebno preobrazbo. A ponudba Zelenih ni premamila, saj da ne zaupajo besedam Merza. Obenem so bili kritični, da skušajo sprejeti predloge s starimi večinami v odhajajočem parlamentu.

Parlament je danes razpravljal o treh finančnih predlogih predvidoma bodoče koalicije konservativne unije CDU/CSU in socialdemokratov SPD. Pomembnejša sta rahljanje dolžniške zavore v prid izdatkom za obrambo in 500 milijard evrov težek poseben sklad za infrastrukturo.

Glede obrambe se predlaga prilagoditev dolžniške zavore, da so iz nje izvzeti izdatki za obrambo višji od enega odstotka BDP, kar bi preseglo mejo, bi se lahko financiralo s krediti. Pri tem se niso zavezali zgornji meji. Med izjeme bi tako sodila tudi pomoč Ukrajini. Doslej je veljalo, da se lahko država zadolži le v višini 0,35 odstotka BDP.
Drugi pomembnejši predlog je vzpostavitev novega posebnega sklada v višini 500 milijard evrov za investicije v infrastrukturo, ki bi veljal ob že obstoječem 100 milijard evrov težkem posebnem skladu za obrambo iz leta 2022.

Dodatno želijo še prilagoditi dolžniško zavora, da bi se omogočilo deželam zadolževanje v višini do 0,35 odstotka BDP.

Odločitev o predlogih bo sprejeta do predvidoma 18. marca

Poslanci lahko podprejo vse predloge ali le kakšnega od njih. Predvidoma bo bundestag končno odločitev o predlogih sprejel 18. marca, nato pa bo zadeva romala v zgornji dom parlamenta, kjer dvotretjinska večina prav tako ni zagotovljena.
Unija in SPD sta se odločila predlog obravnavati še v iztekajočem se mandatu bundestaga, saj se je zdela v tej sestavi bolj dosegljiva ustavna dvotretjinska večina. A tudi ta ni več zagotovljena, potem ko so Zeleni ta teden odrekli podporo in se niso pustili prepričati niti v današnji razpravi.

Dodatno sprejetje predloga otežuje tudi ustavna presoja zasedanja odhajajočega parlamenta. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Levica sta se namreč pritožila zaradi zasedanja in odločanja odhajajočega parlamenta, saj da bi morala to obravnavati že nova sestava, ki je bila izvoljena 23. februarja in se bo sestala najkasneje 25. marca.