Menu Item
Pred iztekom leta 2024 je bruseljski Politico znova sestavil lestvico najvplivnejših ljudi letošnjega leta. Za najvplivnejšo osebo na celini so razglasili italijansko premierko Giorgio Meloni. Komu so podelili častni naziv najvplivnejšega akterja, izzivalca in sanjača?
Bruseljski spletni portal Politico je objavil svoj seznam najvplivnejših oseb v Evropi. Na vrhu je italijanska premierka Giorgia Meloni. Zakaj so za letošnjo zmagovalko izbrali prav njo? Kot pišejo pri Politicu, je Meloni namreč prva, na katero se voditelji z drugih celin obrnejo, ko želijo “govoriti z Evropo”. V manj kot desetletju je od skrajne političarke, ki so jo zavračali tako doma kot v tujini, postala ena vidnejših političark v Evropi.
Politico vsako leto poleg najvplivnejšega Evropejca razglasi tudi najvplivnejše evropske akterje, izzivalce in sanjače.
Najvplivnejša akterka: Ursula von der Leyen
Najvplivnejša akterka letošnjega leta je postala Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije. Politico je v obrazložitvi pojasnil, da 66-letni vodji Komisije naziv podeljuje, ker je v letih prvega mandata postala ena izmed najvplivnejših politikov bloka. “Še pred petimi leti je bila precej šibka ministrica v kabinetu nemške kanclerke Angele Merke,” so med drugim zapisali.
“Oboževalci von der Leyen vztrajajo, da je dobro pripravljena na nalogo, ki je pred njo, in jo opisujejo kot neumorno silo narave z globokim občutkom odgovornosti in izjemno delovno etiko. Toda nasprotniki trdijo, da jo te iste lastnosti označujejo kot nekoga, ki si bo prej kot prijatelje nabral sovražnike.”
Na drugo mesto najvplivnejšega akterja so umestili ruskega predsednika Vladimirja Putina. “Zdi se, da ruski predsednik Vladimir Putin s potrpežljivim igranjem dolge igre dosega svoj cilj, da razbije Zahod in osvoji dele Ukrajine,” so med drugim zapisali v obrazložitvi.
Na tretje mesto najvplivnejšega evropskega akterja za leto 2024 pa se je uvrstil nekdanji predsednik evropskega sveta in poljski premier Donald Tusk. Politico ga je označil za “zadrževalca populističnega vala” in “enega najmočnejših glasov v podporo Kijevu”.
Na četrtem mestu najvplivnejših evropskih akterjev v letošnjem letu je 56-letna predsednica Evropske investicijske banke in nekdanja španska premierka Nadia Calviño. Na peto mesto so uvrstili Piotra Serafina, poljskega evropskega komisarja, ki mu je predsednica Komisije Ursula von der Leyen zaupala sektor za proračun in administracijo. Šesta na lestvici je britanska ministrica za finance Rachel Reeves. Sedma na lestvici najvplivnejših akterjev je 48-letna Stéphanie Riso, šefica proračunskega oddelka Evropske komisije. Osmo mesto zaseda novi predsednik Evropskega sveta António Costa. Zadnja na seznamu je generalna direktorica trgovinskega oddelka Evropske komisije Sabine Weyand.
Najvplivnejši izzivalec: Friedrich Merz
Najvplivnejši izzivalec leta 2024 je predsednik nemške Krščansko demokratske unije (CDU) Friedrich Merz, ki bo, če se zdajšnje kalkulacije izidejo, tudi najverjetnejši prihodnji nemški kancler. V obrazložitvi so zapisali, da bi si Merz vsekakor želel imeti časovni stroj. Z Angelo Merkel sta bila mnogo let v sporu, zaradi nje je Merz za nekaj časa tudi zapustil politiko. Pri 69 letih pa se Merz vrača v velikem slogu.
Na drugo mesto v kategorijo najvplivnejšega “motilca” so umestili nekdanjo špansko ministrico za ekološki prehod Tereso Ribero, ki je postala nova podpredsednica Evropske komisije za čisti, pravični in konkurenčni prehod. “55-letna Ribera velja za motečo silo znotraj desno usmerjenega kolegija komisarjev,” utemeljuje Politico.
Tretje mesto na lestvici najvplivnejših izzivalcev za leto 2024 zaseda Rafal Trzaskowski, župan Varšave. Leta 2020 je za las izgubil kandidaturo na predsedniških volitvah. Če mu bo uspelo na letošnjih, Politico od njega pričakuje bolj demokratično Poljsko.
Na četrtem mestu najvplivnejših evropskih motilcev je nekdanja vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen. Na peto mesto so uvrstili kontroverznega italijanskega politika Raffaela Fitta, ki je v novi Evropski komisiji dobil položaj podpredsednika za kohezijo. Šesti na lestvici je novi in najresnejši izzivalec trenutnega madžarskega premierja Peter Magyar. Sedmo mesto zaseda politik Herbert Kickl, predsednik skrajno desne avstrijske stranke FPÖ. Na osmo mesto je Politico uvrstil nekdanjo vidnejšo članico nemške Levice Sahro Wagenknecht, ki je letos ustanovila novo levo populistično stranko (BSW). Zadnji na lestvici izzivalcev je Nemec Udo Zolleis, strateg in desna roka vodje največje stranke v evropskem parlamentu EPP.
Najvplivnejši sanjač: Mark Rutte
Naziv najvplivnejšega evropskega sanjača je Politico podelil šefu zveze Nato Marku Rutteju. Kot so zapisali v obrazložitvi, nekdanji nizozemski premier sanja le še o denarju, ki bi ga lahko zapravil za obrambo. Ob tem Rutteju očitajo, da je, odkar je zavzel vrh Severnoatlantskega zavezništva, spremenil svoje delovanje in načela v primerjavi z delom predsednika nizozemske vlade.
Na drugo mesto so uvrstili vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Andrija Jermaka. “Skoraj tri leta po ruski invaziji na Ukrajino je fokus Jermaka mir in ne več zmaga v vojni. Odkar je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika, je Jermak postal simbol moči,” utemeljuje bruseljski portal.
Tretje mesto najvplivnejše sanjačke letos zaseda nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, ki je letos postala vodja evropske diplomacije. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU in podpredsednica Evropske komisije je po mnenju nekaterih drugih evropskih politikov preveč osredotočena na grožnjo z vzhoda. Politico pa ocenjuje, da bi ravno njena “obsedenost z Moskvo lahko EU spodbudila, da postane bolj aktivna”.
Na četrtem mestu sanjačev je madžarski premier Viktor Orban. Na peto mesto so pri Politicu uvrstili 61-letnega Armina Pappergerja, direktorja največjega madžarskega proizvajalca orožja Rheinmetall. Na šestem mestu najvplivnejših evropskih sanjačev je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Sedmo mesto pripada papežu Frančišku, osmo pa španskemu premierju Pedru Sanchezu. Na zadnje, deveto mesto, sanjačev so uvrstili raziskovalca umetne inteligence iz Pariza in računalničarja Arthurja Menscha.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje