Menu Item
Predsedniške volitve v Moldaviji zaznamuje tesen delni neuradni izid. Po 85 odstotkih preštetih glasov je z 51,4 odstotka glasov v vodstvu kandidat opozicijske stranke socialistov Alexander Stoianoglo, medtem ko je sedanja proevropska predsednica Maia Sandu zbrala okoli 48,6 odstotka. Izid bi lahko spremenili glasovi iz tujine. Tudi tokrat se pojavljajo obtožbe o vmešavanju Rusije.
V Moldaviji je po delnih in neuradnih rezultatih današnjega drugega kroga predsedniških volitev v vodstvu kandidat opozicijske stranke socialistov Alexander Stoianoglo. Po 85 odstotkih preštetih glasov naj bi prejel približno 51,4 odstotka glasov, sedanja proevropska predsednica Maia Sandu pa okoli 48,6 odstotka, poroča tiskovna agencija AFP.
AFP se sklicuje na poročilo volilne komisije in dodaja, da je izid volilne tekme tesen, rezultat pa se lahko še spremeni po preštetju glasov volivcev iz tujine. Volišča so se v državi s približno 2,5 milijona prebivalci zaprla danes ob 20. uri po srednjeevropskem času. Volilna udeležba naj bi bila po neuradnih podatkih višja kot v prvem krogu.
V prvem krogu volitev 20. oktobra je največ, 42 odstotkov glasov dobila 52-letna Sandu. Stoianoglo, ki ga je Sandu lani razrešila s položaja generalnega tožilca, je osvojil slabih 26 odstotkov podpore. Volilna udeležba je bila skoraj 52-odstotna.
Znova obtožbe o vmešavanju Rusije
Moldavska policija je danes ob številnih opozorilih glede ruskega vmešavanja sprožila preiskavo glede množičnih prevozov volivcev na volišča tako v Moldaviji kot v tujini, ki naj bi jih za moldavske državljane v drugem krogu predsedniških volitev organizirala Rusija. Osrednja volilna komisija je medtem javila, da je bila danes tarča kibernetskega napada.
Sandu je Moskvo že večkrat obtožila načrtovanja strmoglavljenja oblasti v Kišinjovu in nasploh vmešavanja v moldavske notranje zadeve, med drugim z dezinformacijskimi kampanjami. Njen tekmec, kandidat opozicijske in Rusiji naklonjene stranke socialistov Stoianoglo, prav tako velja za proevropskega politika, vendar se zavzema tudi za dobre odnose z Rusijo ter obljublja uravnoteženje zunanje politike med Zahodom in Rusijo.
Hkrati v prvim krogom predsedniških volitev oktobra je potekal referendum o približevanju Moldavije EU, pri čemer je vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo podprlo 50,38 odstotka, proti pa je bilo 49,62 odstotka udeležencev referenduma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje