Menu Item
Avstrijci volijo nove predstavnike v spodnjem domu parlamenta, prvič pa ima, sodeč po javnomnenjskih anketah, možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah tudi svobodnjaška stranka. Vladajoča ljudska stranka se je tik pred volitvami svobodnjakom v anketah sicer približala, kar obeta napet spopad za zmago na današnjih volitvah v Avstriji.
V Avstriji bodo na današnjih parlamentarnih volitvah izbirali nove člane v 183 članskem spodnjem domu parlamenta.
Po zadnjih podatkih anket bi skrajno desna svobodnjaška stranka (FPÖ) lahko prejela 28 odstotkov glasov, zdaj vladajoča ljudska stranka (ÖVP) 25 odstotkov, socialdemokrati (SPÖ) pa 20 odstotkov. Parlamentarni prag bi z okoli 10-odstotno podporo lahko presegli še liberalna stranka Neos in Zeleni. Slednji so sicer trenutno del koalicije z ÖVP.
“Zmaga za FPÖ bi bila popolnoma nova situacija v avstrijski zgodovini. Svobodnjaška stranka je bila blizu že nekajkrat, a še nikoli ni zmagala – vsaj na parlamentarnih volitvah ne,” je za BBC dejal politični analitik Thomas Hofer.
FPÖ je pred petimi leti zasedla tretje mesto in s prejetimi 26 odstotki skorajda prehitela socialdemokrate, ki so prejeli slabih 27 odstotkov. Svobodnjaki so tedaj izpadli iz koalicijske kombinatorike zaradi korupcijske afere Ibiza, zdaj pa se ji odpira možnost za zgodovinsko prvo zmago na volitvah. Ankete napovedujejo tesen boj.
Slogan z zelo slabim sentimentom
“Možnosti še nikdar niso bile tako dobre. Kot volkskancler bo Herbert Kickl storil vse, da vam bo vrnil svobodo, vašo varnost, vašo blaginjo in vaš mir …” se glasi eden od promocijskih videov svobodnjakov. A prav uporaba besede volkskanzler straši mnoge Avstrijce. S to skovanko so v 30. letih prejšnjega stoletja namreč opisovali Adolfa Hitlerja. Kot piše BBC, gre za neprijeten sentiment, saj izvor svobodnjakov sega 50. leta, ko so stranko ustanovili nekdanji nacisti.
Na zadnjih volitvah leta 2019 je sicer zanesljivo zmagala ÖVP tedaj še pod vodstvom Sebastiana Kurza. Ta je bil kancler od decembra leta 2017 do maja leta 2019 v prvem mandatu, v drugem pa od formiranja vlade januarja 2020 do oktobra leta 2021, ko je po korupcijski aferi Ibiza odšel.
Prav ta afera in odstop Kurza sta ljudski stranki zadala velik udarec. Tik pred izbruhom afere je ÖVP namreč beležila 34-odstotno podporo, vse od tedaj pa stranki volilcev ni uspelo prepričati v tolikšni meri in se povzpeti na prvo mesto. V zadnjega pol leta se ÖVP sicer počasi, a vztrajno približuje svobodnjakom, toda boj je odprt.
Nobeni stranki se ne obeta večina. Kakšne so možne koalicije?
Čeprav svobodnjakom resda kaže na zmago, pa bo oblikovanje koalicije vse prej kot enostavno. Nobena od strank namreč najverjetneje ne bo prejela absolutne večine, vprašanje pa je, kdo bi z FPÖ, ki je slavila že na letošnjih evropskih volitvah, vstopil v vlado.
Zdajšnji kancler iz ÖVP Karl Nehammer je sodelovanje pod vodstvom Kickla že zavrnil. Ideji, da bi Kickl postal kancler, tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen ni naklonjen. Ne zdi pa se tako neverjetno, da bi svobodnjaki v primeru zmage koalicijo lahko sestavili, a le, če v vlado ne bi vstopil tudi Kickl osebno.
V tem primeru bi bila sodeč po analizah v Avstriji možna koalicija svobodnjakov, ljudske stranke in ene od manjših strank, najpogosteje se omenja Neos. A obenem bi bila takšna vlada v marsičem precej raznorodna in zato tudi šibka.
Vzpon desnice v Evropi
Svobodnjaki jadrajo na že znanem trendu po Evropi, po katerem skrajno desne stranke dobivajo vse večji zagon. V Nemčiji se vzpenja skrajno desna Alternativna za Nemčijo (AfD), v Franciji je levemu in sredinskemu zavezništvu šele po delni konsolidaciji uspelo preprečiti zmago Nacionalnega zbora … Za zdaj.
Tudi avstrijski svobodnjaki udarjajo na strune volilcev s temami, kot so migracije – napovedujejo ustavitev sprejemanja azilantov–, inflacija in vojna v Ukrajini. Obljubljajo, da v primeru zmage ne bodo višali davkov, do storitev socialne države pa da bodo imeli lahko dostop le avstrijski državljani. Tudi s tem pa nagovarjajo zlasti tiste volilce, ki menijo, da leva in sredinska politika nimata učinkovitih odgovorov na za ljudi ključne izzive aktualnega trenutka.
Volišča bodo odprta do 17. ure, prvi izidi delnih rezultatov bodo znani zvečer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje