Menu Item
Ameriški volilci se bodo v torek odpravili na volišča, kjer bodo izvolili novega predsednika oziroma predsednico. Republikanec Donald Trump in demokratka Kamala Harris sta minuli konec tedna izkoristila za zadnje nagovore volilcem, predsedniška tekma pa bo, kot kaže, napeta vse do konca. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da kandidata loči zgolj ena odstotna točka, zmagovalca volitev pa bodo ponovno določili volilci v tako imenovanih nihajočih državah (swing states op. a.). To so države, ki so se v preteklih predsedniških volitvah lahko že nagnile tako na stran demokratov kot tudi republikancev.
Ameriška predsedniška tekma je v samem finišu, predsedniška kandidata – demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump – pa pred torkovimi volitvami na zborovanjih v tako imenovanih nihajočih zveznih državah (swnig states op. a.) nagovarjata svoje privržence in zadnje neodločene volilce.
Harris je nedeljo preživela v zvezni državi Michigan, ki je ena od sedmih ključnih zveznih držav za zmago na predsedniških volitvah. V Detroitu je nagovorila člane cerkve Greater Emmanuel Institutional Church of God in Christ, v kateri je združena močna skupnost temnopoltih Američanov. Aktualna podpredsednica je poudarjala, da so demokrati le nekaj dni pred prelomnimi volitvami ponovno dobili nov zagon in da se morajo Američani poenotiti v tem času polarizacije. “V samo dveh dneh imamo moč, da odločimo o usodi našega naroda za prihodnje generacije. Ukrepati moramo. Ni dovolj, da samo molimo, moramo tudi spregovoriti,” je vernikom dejala Harris.
Ob tem analitiki ocenjujejo, da je Kamala Harris zadnje dni pred volitvami načrtno namenila nagovorom pripadnikom raznih manjšin. Želi si namreč prepričati predvsem moške Afroameričane, saj ankete kažejo, da ji prav ta skupina volilcev ni naklonjena.
Kasneje je na shodu v East Lansingu nagovorila še okoli 200.000 arabskih Američanov v tej zvezni državi, svoj govor pa je začela z napovedjo o končanju vojne v Gazi. “Kot predsednica bom storila vse, kar je v moji moči, da se vojna v Gazi konča,” je poudarila Harris. A kot poročajo tuji mediji, obstajajo velike možnosti, da omenjena skupnost Kamale Harris ne bo podprla. Številni arabski in muslimanski Američani so namreč obsodili ameriško podporo Izraelu v vojni v Gazi in napadom na Libanon, predvsem zaradi številnih civilnih žrtev in več milijonov razseljenih oseb.
Republikanec Donald Trump je volilce nagovarjal v zvezni državi Pensilvaniji, kjer je napadal vse po vrsti. Kritiziral je ameriške volilne zakone, ponovno se pritoževal, da so mu leta 2020 na volitvah ukradli zmago s pomočjo prevar. Administracijo aktualnega predsednika Joeja Bidna je označil za povsem nesposobno, ZDA pa za pokvarjeno državo, ki jo bo spravil na pravo pot. Večkrat se je obregnil tudi ob Kamalo Harris, njeno predvolilno kampanjo pa je označil, da temelji na “sovraštvu in demonizaciji”.
Zbrane volilce je spomnil tudi na spodleteli poskus atentata nanj in ob tem napadel predstavnike medijev, ki so spremljali predvolilni shod. Ob kazanju na neprebojno steklo okoli sebe je dejal, da ga ne bi motilo, če bi morebitni atentator najprej streljal na novinarje, privrženci pa so mu navdušeno ploskali, poročajo ameriški mediji.
“Vse, kar imamo, so lažne novice. Če bi me skušal zadeti, bi moral nekdo najprej streljati skozi lažne novice. To me ne bi motilo,” je izjavil Trump. Tiskovni predstavnik njegove kampanje Steven Cheung je kasneje pojasnil, da je kandidat le “genialno” izrazil skrb za varnost novinarjev, ki ga spremljajo, poroča televizija NBC.
Kamala Harris in Donald Trump bosta zadnji dan pred volitvami prav tako izkoristila za intenzivno kampanjo po ključnih zveznih državah, ki so se v preteklosti že lahko nagnile v smer republikancev ali pa demokratov. Tekma bo napeta vse do konca, saj je v tem trenutku več ključnih držav še vedno neodločenih. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je Harris v prednosti pred Trumpom za eno odstotno točko, za zmago pa bo odvisen rezultat v sedmih nihajočih državah: Arizoni, Georgii, Michiganu, Nevadi, Severni Karolini, Wisconsinu in Pensilvaniji.
Predčasno je sicer že glasovalo več kot 77,6 milijona ljudi, kar je skoraj polovica vseh oddanih glasovnic na predsedniških volitvah leta 2020.
Demokrati stavijo na visoko volilno udeležbo, republikanci pa na naveličanost volilcev z aktualno administracijo
Če bo Donaldu Trumpu v torek uspelo zmagati, bo postal šele drugi ameriški predsednik, ki je že enkrat sedel v Beli hiši, bil na naslednjih predsedniških volitvah poražen in se nato ponovno vrnil na čelo ZDA. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi lahko z vrnitvijo v Belo hišo uprizoril eno največjih in najbolj osupljivih političnih vrnitev doslej, potem ko se je znašel pod težo dveh ustavnih obtožb (obeh je bil sicer oproščen), kaznivih dejanj in drugih obtožb. Prav tako pa se je v letošnji predvolilni kampanji izognil dvema poskusoma atentata na njegovo življenje.
Na drugi strani pa ima Kamala Harris priložnost, da bi postala prva ženska predsednica ZDA. Tako bi končala več kot 230 let trajajočo vladavino moških predsednikov v Združenih državah Amerike. Najboljšo priložnost, da bi ZDA dobile prvo žensko predsednico, je pred Kamalo Harris imela demokratka Hillary Clinton leta 2016, ki pa je volitve izgubila prav proti Donaldu Trumpu.
Ankete na nacionalni ravni in tiste v ključnih državah ne napovedujejo jasnega zmagovalca letošnjih predsedniških volitev, razlike med Harris in Trumpom so majhne, ponekod celo manj kot odstotno točko, kar kaže, da so se ZDA v tej volilni tekmi močno polarizirale. Še vedno obstaja možnost, da enemu od dveh kandidatov v samem finišu predsedniške tekme uspe na svojo stran pridobiti volilce v ključnih zveznih državah in na koncu osvoji prepričljivejšo zmago.
Demokrate pred skorajšnjim volilnim dnevom opogumlja visoka volilna udeležba predvsem med volilkami, to pa si razlagajo na način, da jim je v predvolilni kampanji uspelo nasloviti pereče vprašanje pravice do splava. Kamala Harris je sicer v kampanji veliko truda vložila tudi v prepričevanje temnopoltih moških in Latinskoameričanov, zavzemala pa se je tudi za krpanje lukenj v “tradicionalni demokratski koaliciji”.
Republikanska stranka, kjer ima vse od volitev leta 2016 primat na čelu Donald Trump, pa stavi predvsem na volilce, ki so naveličani visokih cen hrane, stanovanj in čutijo posledice ohlajene inflacije. Trump je med kampanjo večino svojega časa namenjal demoniziranju priseljevanja prebežnikov v ZDA, ves čas pa je tudi vztrajal pri svojem, da so mu zmago na volitvah leta 2020 ukradli demokrati. V njegovi ekipi so prepričani, da mu je letos uspelo nagovoriti neopredeljene volilce in da je tudi med demokratske volilce zasejal seme dvoma v Kamalo Harris.
Poznavalci in analitiki razmer v ZDA pa sicer svarijo pred nekaterimi znaki Trumpovega obnašanja v zadnjih tednih in mesecih. Ne manjkajo ocene, da je Trump svojo predvolilno retoriko že usmeril v smer, da bi v primeru poraza na volitvah lahko spet skušal oporekati rezultatom volitev in jih označiti za prevaro demokratov. Po mnenju nekaterih naj bi Trump celo razmišljal že o predčasni razglasitvi zmage na volitvah, če rezultati v ključnih ameriških zveznih državah dolgo časa ne bodo znani, zaradi tesne razlike med predsedniškima kandidatoma.
O tem, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše, bodo na koncu odločili ameriški volilci. Lahko pa se zgodi – tako kot po zadnjih volitvah, ko Trump ni priznal poraza in so njegovi privrženci nasilno vdrli v zgradbo Kapitola – da se bodo ZDA kmalu po volitvah spet znašle v središču notranjepolitične krize.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje