Menu ItemRusija je danes ponovno izvedla več zračnih napadov na ukrajinska mesta, kjer so škodo utrpele predvsem elektrarne in druga kritična infrastruktura. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je bilo v takšnih napadih v zadnjem tednu uničenih 30 odstotkov ukrajinskih elektrarn. V današnjih napadih so umrli štirje ljudje, o novih žrtvah pa poročajo tudi iz ruskega mesta Jejsk, kjer je v ponedeljek na stanovanjsko zgradbo strmoglavilo rusko vojaško letalo.
Iz Ukrajinskih mest danes znova poročajo o raketnih napadih, glavna tarča ruskih raket pa so bile tokrat predvsem elektrarne in druga kritična infrastruktura. Kot je na Twitterju sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v ruskih napadih od 10. oktobra uničenih 30 odstotkov ukrajinskih elektrarn, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi. Prav zato pa ukrajinski predsednik meni, da ni več prostora za pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Da pogajanja niso potrebna, očitno meni tudi vodja ukrajinske obveščevalne agencije Kirilo Budanov, saj je po navedbah CNN napovedal, da bo Ukrajina do konca leta v Kijevu dosegla “pomembne zmage” in dejal, da bo do naslednjega poletja “vsega konec”: “Ruski poraz je neizbežen, neustavljiv in vodi v uničenje Rusije.” Po “koncu”, ki ga omenja, naj bi Ukrajina ponovno vzpostavila meje iz leta 1991. To pomeni vnovično zavzetje polotoka Krim ter Donetska in Luganska. Budanov prav tako ne verjame, da bo Rusija v Ukrajini uporabila jedrsko orožje.
Rusija bo vsem civilistom omogočila evakuacijo iz Hersona, pa je v današnjem televizijskem intervjuju dejal poveljnik ruskih sil v Ukrajini Sergej Surovikin. Kot je dejal, je položaj na fronti napet, saj da ukrajinska vojska nenehno napada ruske položaje. “Mi smo eno z Ukrajinci in si želimo le eno: da Ukrajina postane država, neodvisna od Zahoda ter Nata, in prijateljska do Rusije,” je poudaril Surovikin.
Ukrajino pretresa množica raketnih napadov
Trije zračni napadi so danes prizadeli Kijev, kjer je bil poškodovan objekt za oskrbo z električno energijo, sta potrdila predstavnik ukrajinskega predsedstva Kirilo Timošenko ter župan prestolnice Vitalij Kličko. Slednji je meščane pozval, naj se založijo s pitno vodo ter varčujejo z elektriko, saj je del mesta ostal brez nje, poroča Guardian. Kličko je prav tako otrdil, da so v napadu na Kijev umrli trije ljudje, vsi so bili zaposleni v enem od kritičnih infrastrukturnih objektov.
Raketno obstreljevanje je prizadelo tudi mesto Harkov, kjer naj bi bil prizadet industrijski obrat, je sporočil tamkajšnji župan Igor Terehov. “V petih minutah sta v mestu odjeknila dva niza eksplozij,” je dejal. V regiji Dnipropetrovsk so lokalne oblasti poročale o eksplozijah v kraju Krivoj Rog in v glavnem mestu regije Dnipro. Napade je potrdil tudi Timošenko, ki pa je povedal, da je bil v Dnipru v dveh napadih zadet energetski objekt. Po navedbah lokalnega guvernerja je več mestnih okrožij ostalo brez elektrike.
Energetska infrastruktura je bila tarča napadov tudi v mestu Žitomir, župan Sergej Suhomlin pa je sporočil, da je bila prekinjena oskrba z elektriko in vodo. Po navedbah tiskovne agencije Reuters pa je ruski izstrelek zgodaj zjutraj zadel stanovanjsko zgradbo v pristaniškem mestu Mikolajev ter zahteval eno smrtno žrtev.
Ob številnih ruskih zračnih napadih pa viri iz ukrajinske obveščevalne agencije verjamejo, da je ruska zaloga raket na kritično nizki ravni, poroča CNN. Kot je dejal vodja agencije Kirilo Budanov, Rusija sama ne more proizvesti dovolj raket za tolikšno število zračnih napadov, tistih, s katerimi se je 24. februarja podala v vojno, pa že zmanjkuje.
Zadnji ruski napadi na Ukrajino tako prihajajo le malo za tem, ko so ZDA posvarile, da bodo – po zaporednih zračnih napadih na Kijev in druga ukrajinska mesta – Rusijo privedle k odgovornosti zaradi vojnih zločinov.
Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom pa je danes obtožil Rusijo, da je ugrabila dva izmed vodilnih delavcev v jedrski elektrarni v Zaporožju na jugu Ukrajine. Ruske sile naj bi v ponedeljek ugrabile vodjo informacijske tehnologije Olega Kostjukova in pomočnika generalnega direktorja elektrarne Olega Ošeka ter ju odpeljale na neznano lokacijo. Energoatom je zato pozval generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi ju izpustili.
Britansko ministrstvo za obrambo je v današnjem dnevnem poročilu dogajanja prav tako komentiralo ruske napade na Ukrajino, s katerimi naj bi Rusi želeli povzročiti obširno škodo ukrajinski mreži za distribucijo energije. “Od 10. oktobra Rusija vzdržuje pospešen tempo napadov z izstrelki dolgega dosega po Ukrajini,” so zapisali, pri čemer so dodali, da napade med drugim izvajajo z vodenimi raketami in iranskimi droni Shahed-136, poznanimi tudi kot kamikaze droni.
Ob vse pogostejših ruskih napadih z droni Shahed-136 pa so ZDA opozorile, da bodo ukrepale proti podjetjem in državam, ki sodelujejo z iranskim programom proizvodnje brezpilotnih letal. O možnosti sankcij proti Iranu zaradi pošiljanja dronov Rusiji so v ponedeljek na zasedanju v Luksemburgu govorili tudi zunanji ministri EU.
Ameriški lovci F-16 so v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske v ponedeljek prestregli ruska bombnika, je danes sporočilo Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD). Kot so pojasnili, so ruska bombnika prestregli, potem ko sta vstopila in delovala na območju zunaj ameriškega zračnega prostora, v katerem ZDA nadzorujejo letalski promet,. Čeprav so ruska letala prestregli v času napetih odnosov med Washingtonom in Moskvo, je NORAD poudaril, da ruskih bombnikov niso obravnavali kot grožnje. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi sta bombnika v spremstvu ruskih lovcev opravljala 12-urne vaje, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
V Kijevu pa kljub napadom še vedno deluje slovensko veleposlaništvo. Kot je za STA zatrdil veleposlanik Tomaž Mencin, Slovenija ne načrtuje nikakršnega umika ali zmanjšanja obsega delovanja veleposlaništva, so pa v luči vojne vseeno pripravljeni na vse mogoče scenarije. Ob pogostih zračnih napadih pa mora osebje precej časa preživeti v zakloniščih, zato delo poteka tudi na daljavo.
Najverjetnejši vzrok za strmoglavljenja ruskega letala tehnična napaka
Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevalo strmoglavljenje ruskega lovca na stanovanjsko naselje v pristaniškem mestu Jejsk na jugozahodu Rusije, je naraslo na 14, so sporočile lokalne oblasti. Novo truplo so odkrili danes popoldan med čiščenjem ruševin. Med žrtvami strmoglavljenja so tudi otroci, poškodovanih pa je bilo 19 ljudi.
Ruski lovec Suhoj Su-34 je na naselje v bližini meje z Ukrajino strmoglavil v ponedeljek zvečer, potem ko je vzletel z letališča južnega vojaškega okrožja. Glede na navedbe ruskega obrambnega ministrstva je bilo namenjeno na vadbeni let.
Med letom je zagorel eden od motorjev letala, pilota sta se izstrelila, letalo pa je padlo na naselje, kjer je izbruhnil ogromen požar. Zajel je pet od devetih nadstropij stavbe, v kateri je živelo okrog 600 ljudi, so navedli v Moskvi. Poškodovanih je predvidoma 17 stanovanj.
Preiskava nesreče še poteka, najverjetnejši vzrok za nesrečo pa naj bi bila “tehnična napaka”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Preučujemo morebitne kršitve pravil ob pripravah na vzlet, zasegli smo vzorce goriva, zapisovalnike podatkov o letu in drugo dokumentacijo. Zaslišali bomo tudi oba pilota in osebje na letališču,” so še povedali preiskovalci.
Kanada s sankcijami proti ruskim igralcem in novinarjem
Kanada je napovedala nove sankcije proti 34 ruskim novinarjem, igralcem in televizijskim voditeljem ter ruski televiziji v državni lasti TV Zvezda, ki jih je označila za propagandne agente ruske vlade.
Na seznamu kanadskih sankcij, ki so jih v Ottawi obelodanili v ponedeljek, so se med drugim znašli režiser in igralec Vladimir Maškov, ki je na Zahodu najbolj znan po svojih vlogah v filmih Za sovražnikovo črto in Misija nemogoče, glavni urednik moskovskega dnevnika Moskovski Komsomolec Pavel Gusev in prvi mož uredništva za novice na ruski televiziji v državni lasti Prvi kanal Kirill Klejmenov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ottawa je tiste, ki jih je uvrstila na najnovejši seznam sankcij, obtožila “širjenja lažnih pripovedi, ki služijo kot pretveza za neupravičeno vojno ruskega režima” v Ukrajini. “Vojna ruskega režima temelji na lažeh in prevarah,” je ob tem dejala kanadska zunanja ministrica Melanie Joly in dodala, da Moskva “utiša in zapira lastne državljane, ki si upajo govoriti resnico”. “Sprevideli smo te laži,” je še povedala.
Kanada je od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja doslej uvedla sankcije proti več kot 1400 posameznikom in subjektom v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Zaradi sankcij se, tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov, še posebej ruski diplomati na Zahodu, spopadajo z nenehnimi težavami in grožnjami. “Naši ljudje delajo v pogojih, ki jim težko rečemo človeški,” je dejal in dodal, da zato “nima smisla” ohranjati trenutne diplomatske prisotnosti na Zahodu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
