Menu Item
Islandska vlada je kitolovskemu podjetju izdala dovoljenje za lov. Upanje naravovarstvenikov, da bo kruti kitolov prepovedan, se ni uresničilo. Letos lahko ujamejo 128 brazdastih kitov.
Islandska vlada je edinemu preostalemu kitolovskemu podjetju v državi Hvalur izdala dovoljenje za lov. Komercialni kitolov ob ostremu nasprotovanju aktivistov za pravice živali poleg Islandije dovolita le še Norveška in Japonska.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Hvalur, podjetje v lasti multimilijonarja Kristjána Loftssona, januarja po izteku licence zaprosil za petletno dovoljenje za kitolov. Kot kaže, delno uspešno. Islandska vlada je namreč v izjavi za javnost zapisala, da bo dovoljenje veljavno za letošnjo kitolovno sezono, pri tem pa omejeno na 128 brazdastih kitov. Gre za druge največje morske sesalce, večji so le sinji kiti.
Zabeležena krutost
Ta odločitev je v skladu z nasvetom Inštituta za raziskave morja in sladke vode iz leta 2017 in upošteva usmeritve Mednarodne komisije za kitolov, so sporočili iz Reykjavika. “Temelji na previdnostnem pristopu in odraža povečan poudarek vlade na trajnostni rabi virov,” so dodali.
Kitolov na Islandiji običajno poteka od sredine junija do sredine septembra. Lani je bilo dovoljenje izdano za 161 živali, a so ga oblasti že 20. junija za dva meseca prepovedale. Za to so se odločile, potem ko se je izkazalo, da metode podjetja niso skladne z zakonodajo o dobrobiti živali. Islandska veterinarska uprava je med drugim ugotovila, da se za lov uporablja eksplozivne harpune, zaradi katerih naj bi bili kiti v dolgotrajni agoniji. Hvalur je tako v skrajšani sezoni ulovil le 24 kitov.
Je pa bilo med njimi 73 odstotkov samic, od tega 11 brejih in ena doječa, kar pomeni, da je nedvomno poginil tudi njen osiroteli mladič, so opozorile naravovarstvene organizacije.
Po lanskih razkritjih o krutosti kitolova so množice na Islandiji protestirale proti izdaji ponovnega dovoljenja Hvalurju. Protestom se je pridružila tudi najslavnejša islandska glasbenica Björk. Toda, kot se je izkazalo, zaman.
Glede na lansko anketo islandskega inštituta Maskina sicer kitolovu na Islandiji nasprotuje 51 odstotkov prebivalcev, leto pred tem je bil delež nasprotnikov 42-odstoten. Ribolov in kitolov sta za islandsko gospodarstvo izjemno pomembna že stoletja, je pa v zadnjih dveh desetletjih v državi zacvetel tudi turizem, vključno z ogledi kitov. Na Islandiji velika večina ne uživa kitovega mesa, večino izvozijo na Japonsko.
Na Japonskem, ki je največji trg kitovega mesa, je komercialni kitolov po treh desetletjih premora vnovič dovoljen od leta 2019.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje