Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je menila, da je nasilno preprečevanje vstopa oziroma vračanje beguncev in migrantov neskladno z evropskimi vrednotami. Po podatkih IOM je v prvih šestih mesecih leta 2021 umrlo najmanj 1.146 ljudi, ki so skušali doseči Evropo po morskih poteh.

Obtožbe, da grška obalna straža, ki pri varovanju meja sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), nasilno preprečuje vstop beguncev in migrantov v državo oziroma jih vrača v Turčijo (angl. pushback), se vrstijo že več let. Medtem ko grške oblasti kontinuirano zanikajo nezakonito ravnanje, je BBC ta teden objavil posnetke, s katerih je razvidno, kako obalna straža s silo odganja migrante, ki si želijo v Grčijo pripluti po morju. Posnetki med drugim prikazujejo, kako proti čolnom s prebežniki izstreljuje naboje, o krutem ravnanju pa pripovedujejo tudi prebežniki.

The EU countries 'pushing back' asylum seekers at seahttps://t.co/c5tCHWbRVg pic.twitter.com/30Ii5VLqhS

— BBC News (World) (@BBCWorld) July 13, 2021

V krajšem videoprispevku BBC o nasilnem preprečevanju vstopa beguncev in migrantov oziroma vračanju v Turčijo je nastopila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. “Ko varujemo meje, varujemo svoje vrednote. Tukaj ne more biti kontradiktornosti,” je komentirala Johansson ob tem, ko je izjavila, da nasilno preprečevanje vstopa oziroma vračanje pomeni kršitev “evropskih vrednot”. Prišleki si po njenih besedah v Unijo želijo prav zato, ker se v EU spoštuje določene vrednote. “Ne moremo dopustiti, da se kršitve temeljnih pravic nadaljujejo, ne da bi se ustrezno odzvali,” je dejala.

Bram Frouws (Mixed Migration Centre) je v ločeni oddaji BBC kot pozitivno ocenil, da se je Evropska unija na nasilno vračanje in zavračanje migrantov odzvala na tako visoki ravni. V odgovoru na novinarjevo vprašanje je prav tako okrcal Evropsko unijo, češ da državam članicam, kjer begunci in migranti vstopajo na ozemlje EU, ne nudi primerne ustrezne pomoči.

Nezakonita ravnanja

Novinar BBC Fergal Keane je v videoreportaži prav tako poročal o že znani praksi preprečevanja vstopa migrantom v državo oziroma vračanja: o umetnem ustvarjanju valov, ki čolne z migranti potisnejo v smeri Turčije. Po pričevanjih so proti Turčiji preusmerili tudi čolne oseb, ki so se že izkrcale na grškem ozemlju. Kot je pojasnila mlada raziskovalka na Centru za mednarodne odnose (FDV) Ajda Hedžet, sta problematični dve nezakoniti delovanji: kolektivni izgon migrantov in beguncev (vračanje) in preprečevanje dostopa do ozemlja države članice EU. Pomembno pa je, da se tovrstno ravnanje pristojnih dokumentira zaradi sodnih postopkov, je še izpostavila.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v prvih šestih mesecih leta 2021 umrlo najmanj 1.146 ljudi, ki so skušali doseči Evropo po morskih poteh. Število smrti v enakem časovnem obdobju se je v primerjavi z letom 2020 več kot podvojilo – v prvih šestih mesecih leta 2020 je namreč življenje izgubilo 513 oseb, ki so v Evropo želele pripotovati po morju. Na morski pot od Turčije do Grčije je umrlo najmanj šest ljudi.

Prijave o nasilnem vračanju beguncev in migrantov Grčije (na morju in kopnem, vključno s pripornimi centri) v svojem poročilu 12. maja omenja tudi posebni poročevalec ZN za človekove pravice migrantov Felipe González Morales. Kot zapiše, je preprečevanje vstopa oziroma vračanje beguncev in migrantov razširjena praksa, ki jo pristojni uporabljajo na skoraj vseh migracijskih poteh.

Države, je še zapisano v poročilu, so dolžne zagotavljati, da njihovo upravljanje meja ne krši prepovedi kolektivnega izgona, načela enakosti in nediskriminacije, pravice do življenja in do azila, prepovedi mučenja ter, med drugim, načela nevračanja. To načelo predvideva prepoved izgona osebe, pri kateri obstaja sum, da bi bila v državi vrnitve lahko podvržena nepopravljivi škodi (smrt, mučenje, nečloveško oziroma ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, preganjanje, prisilno izginotje …).

Tudi Listina EU o temeljnih pravicah v 19. členu prepoveduje kolektivne izgone in navaja, da se nikogar “ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju”.

Evroposlanci v času štirimesečne misije ugotavljanja dejstev niso našli dokončnega dokaza, da bi bil Frontex neposredno vpleten v primere nasilnega ali množičnega vračanja migrantov na mejah. So pa ugotovili, da je agencija našla dokaze, ki podpirajo domneve o kršenju temeljnih pravic v državah članicah, s katerimi je sodelovala. Teh dokazov pa ni naslovila ali učinkovito preverila domnevnih kršitev, posledično pa ni preprečila kršitev ali zmanjšala grožnje nadaljnjih kršitev temeljnih pravic, piše v poročilu, v katerega je pridobil vpogled Politico. (STA)