Naslednja "nevihta stoletja" bi lahko bila še močnejša

Najmočnejši severovzhodniki (po angleško nor'easter), ki spodbujajo uničujoče in pogosto smrtonosne nevihte ob vzhodni obali ZDA, se dodatno krepijo zaradi vse večje onesnaženosti podnebja, kaže najnovejša študija, objavljena v znanstveni reviji ameriške nacionalne akademije znanosti, ki jo povzema CNN.

Nor'easter je obsežen izventropski ciklon v zahodnem severnem Atlantskem oceanu in vpliva na močne nevihte. Običajno se pojavijo pozimi ali spomladi. Ime izhaja iz smeri vetrov, ki pihajo s severovzhoda.

Te nevihte predstavljajo veliko grožnjo gosto poseljenim mestom ob vzhodni obali. V zadnjih desetletjih je vse več tovrstnih ekstremnih neurij. Nekatera so bila tako uničujoča, da so še danes znani po vzdevkih, ki zvenijo kot naslovi filmov o naravnih nesrečah, piše CNN. Marca 1993 je "Nevihta stoletja" (angleško Storm of the century) veljala za eno najbolj smrtonosnih in najdražjih zabeleženih neurij: veter je pihal s hitrostjo več kot 160 kilometrov na uro, ponekod je zapadlo skoraj 150 centimetrov snega, umrlo je več kot 200 ljudi.

Medtem je Snowmageddon leta 2010 zasul dele Pensilvanije, Marylanda, Virginije in Zahodne Virginije z več kot 50 centimetri snega, zaradi česar je umrlo 41 ljudi, stotisoči pa so ostali brez elektrike.

Klimatologa s pensilvanske univerze in soavtor študije Michael Mann je prav to snežno neurje spodbudilo k raziskovanju: kako bi lahko globalno segrevanje vplivalo na te nevihte.

Splošno med znanstveniki velja, da bo v toplejšem svetu obsežnih ciklonov manj, saj se Arktika segreva hitreje od preostalega severnega dela Zemeljske poloble, kar pomeni manjši temperaturni kontrast, ki običajno napaja te nevihte, piše CNN.

Hitrost vetra večja za šest odstotkov

A kar ni bilo povsem jasno, je to, kaj se bo zgodilo z njihovo močjo – ki je doslej ostala precej neraziskana, je pojasnil Mann. Da bi to ugotovili, so znanstveniki uporabili zgodovinske podatke in poseben algoritem za sledenje ciklonom ter analizirali severovzhodnike med letoma 1940 in 2025.

Skupaj so analizirali 900 neviht in ugotovili, da se je največja hitrost vetra pri najmočnejših od leta 1940 povečala za približno 6 odstotkov, kaže študija.

"To se morda sliši malo, a dejansko močno poveča škodo, ki jo nevihta lahko povzroči. Šestodstotno povečanje hitrosti vetra pomeni 20-odstotno povečanje uničujočega potenciala nevihte," je pojasnil Mann. Tudi količina dežja in snega se je povečala za 10 odstotkov.

Razlog za krepitev neviht je po Mannovih besedah osnova fizike: toplejši oceani in zrak pomenijo več izhlapevanja in več vlage v ozračju, ki se nato sprosti v obliki nalivov ali snega.

Glede na stopnjo škode, ki jo lahko povzročijo, je po Mannovih besedah ključnega pomena, da bolje razumemo, kako se bodo te nevihte spreminjale v svetu, ki se vse bolj segreva. Zimska sezona bo sicer krajša, a bodo lahko snežna neurja z nizkimi temperaturami vse bolj ekstremna.

Rezultati študije kažejo tudi, da je tveganje za poplave v mnogih obalnih mestih na vzhodni obali morda podcenjeno. "Severovzhodniki so bili dolgo zapostavljeni, in to je še en dejavnik povečanega obalnega tveganja, ki mu nismo posvečali dovolj pozornosti," je dodal Mann.

Višja znanstvenica v ameriškem raziskovalnem centru za podnebje Jennifer Francis, ki ni sodelovala pri študiji, je za CNN dejala, da ugotovitve kažejo, kako pomembna je boljša pripravljenost. "Obalne skupnosti na severovzhodu, kjer te nevihte udarijo, bi morale biti na to pozorne … proaktivna priprava je cenejša od sanacije po nevihti," je dodala.