Menu Item
Naslednji velik izbruh vulkana bi se lahko zgodil kjerkoli. A znanstveniki opozarjajo, da za podnebni kaos, ki ga bo izbruh povzročil, človeštvo nima nobenega načrta.
Gora Tambora je spremenila svet. Leta 1815 je indonezijski vulkan eksplodiral v najmočnejšem izbruhu v zgodovini in visoko v ozračje poslal ogromen snop drobnih delcev, ki so ohladili planet in napovedali katastrofo.
Sledilo je tako imenovano “leto brez poletja”: globalne temperature so padle, pridelki so propadli, ljudje so stradali, razširila se je pandemija kolere, več deset tisoč ljudi pa je umrlo. Izbruh vulkana naj bi celo navdihnil Mary Shelley pri pisanju Frankensteina, ko se je leta 1816 v Švici umaknila na samo pred nenavadno hladnim vremenom.
Od takrat je svet videl že številne izbruhe vulkanov, vendar je Tambora zadnji obsežnejši izbruh, ki je dejansko spremenil svet. Več kot 200 let pozneje znanstveniki opozarjajo, da se bo morda zgodil še en. Profesor podnebja na ženevski univerzi Markus Stoffel pravi, da vprašanje ni, ali se bo zgodil, ampak kdaj se bo zgodil. Geološki dokazi kažejo, da je verjetnost za velik izbruh v tem stoletju ena proti 6, njegove besede povzema CNN.
A tokrat se bo izbruh zgodil v precej drugačnem svetu, ki ne samo, da je bistveno bolj poseljen, temveč se je zaradi podnebne krize tudi segrel. Tako bo naslednji velik izbruh po besedah Stoffela povzročil podnebni kaos, za katerega “človeštvo nima nobenega načrta”.
Vulkani oblikujejo naš svet
Vulkani že dolgo oblikujejo naš svet – pomagajo ustvarjati celine in ozračje, spreminjajo podnebje.
Ob izbruhu vulkani bruhajo koktajl lave, pepela in plinov, vključno z ogljikovim dioksidom, ki segreva planet. A gre za količine, manjše od tistih, ki jih ljudje proizvajajo z izgorevanjem fosilnih goriv. Ko gre za vpliv na podnebje, znanstvenike bolj zanima drug plin, in sicer žveplov dioksid.
Obsežen vulkanski izbruh lahko žveplov dioksid požene skozi troposfero v stratosfero, plast več kot 11 kilometrov nad površjem Zemlje, kjer letijo letala. Tam tvori drobne aerosolne delce, ki razpršijo sončno svetlobo, jo odbijajo nazaj v vesolje in hladijo planet pod njim. Ti delci “bodo obkrožili ves svet in se obdržali nekaj let“, je za CNN dejal Alan Robock, profesor za podnebje na univerzi Rutgers, ki je desetletja preučeval vulkane.
Pri sodobnih vulkanih satelitski podatki kažejo, koliko žveplovega dioksida se sprosti. Ko je leta 1991 izbruhnil vulkan Pinatubo na Filipinih, je v stratosfero pognal približno 15 milijonov ton tega plina. To ni bil tako močan izbruh kot Tambora, a je kljub temu za več let ohladil svet za približno 0,5 stopinje Celzija.
Podatki pri izbruhih starejših vulkanov so zelo pomanjkljivi, pravi Stoffel. Znanstveniki poskušajo rekonstruirati pretekle izbruhe s pomočjo podatkov iz ledenih jeder in drevesnih obročev, ki so kot časovne kapsule in hranijo skrivnosti preteklega ozračja. Na podlagi tega so ugotovili, da so veliki izbruhi v zadnjih nekaj tisoč letih začasno ohladili planet za približno eno do ene in pol stopinje Celzija. Tambora je na primer znižala povprečno globalno temperaturo za vsaj 1 stopinjo Celzija.
Obstajajo tudi dokazi, da je ogromen izbruh vulkana Samalas v Indoneziji leta 1257 morda pomagal sprožiti “malo ledeno dobo”, hladno obdobje, ki je trajalo več sto let.
Prav tako obstajajo znaki, da lahko obsežni izbruhi vulkanov vplivajo na padavine in izsušijo monsunske sisteme tudi v Afriki in Aziji. “Monsun poleti nastane, ker se kopno segreje hitreje kot ocean,” pojasnjuje Robock. Velik vulkanski izbruh pa lahko temperaturno razliko med njima poruši.
“Bolj nestabilen svet”
Razumevanje učinkov preteklih velikih izbruhov je ključnega pomena, vendar se bo naslednji izbruh zgodil v svetu, ki je veliko toplejši kot pred tem, ko je človek začel kuriti velike količine nafte, premoga in plina. “Svet je zdaj bolj nestabilen,” je dejal Michael Rampino, profesor na univerzi NYU, ki raziskuje povezave med vulkanskimi izbruhi in podnebnimi spremembami. “Posledice so lahko še hujše, kot smo jim bili priča leta 1815,” je dodal.
Toplejši svet bi lahko pomenil, da imajo obsežni vulkanski izbruhi še večji učinek na ohlajanje, kar se morda na prvi pogled zdi protislovno. To je zato, ker je nastanek aerosolnih delcev in njihov prenos “odvisen od podnebja”, je pojasnil Thomas Aubry, znanstvenik s področja fizikalne vulkanologije na Univerzi v Exetru.
S segrevanjem sveta se povečuje hitrost kroženja zraka v ozračju, kar pomeni, da se aerosolni delci hitreje razpršijo in imajo manj časa za rast, je dodal Aubry. Manjši aerosoli lahko učinkoviteje razpršijo sončno svetlobo kot veliki, kar pomeni, da bo učinek ohlajanja večji.
Vlogo lahko igrajo tudi oceani. Ko se površina oceana segreje, se na njej pojavi plast lažje in toplejše vode, ki ovira mešanje med plitvimi in globljimi plastmi. To lahko pomeni, da izbruhi nesorazmerno ohladijo zgornjo plast oceana in ozračje nad njo, je dejal Stoffel.
Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na same vulkanske sisteme. Taljenje ledu lahko vodi do večjega števila izbruhov, saj se zaradi njegovega izginotja zmanjša tlak, kar lahko omogoči hitrejši dvig magme. Znanstveniki so tudi ugotovili, da lahko ekstremnejše padavine, ki so posledica podnebnih sprememb, prodrejo globoko v tla, kjer lahko reagirajo z magmo in sprožijo izbruh, pojasnjuje Aubry.
Nemogoče predvideti, kdaj se bo izbruh zgodil
Ker se svet spopada z globalnim segrevanjem, se obdobje ohlajanja laikom morda zdi nekaj dobrega. Znanstveniki pravijo, da drži ravno nasprotno.
Najprej so tu takojšnje posledice večjega izbruha. Ocenjuje se, da 800 milijonov ljudi živi v oddaljenosti približno 96 kilometrov od aktivnega vulkana; obsežen izbruh lahko izbriše celotno mesto. Vulkan Campi Flegrei je na primer pokazal znake povečanega delovanja. Leži zahodno od italijanskega mesta Neapelj, v katerem živi približno milijon ljudi.
Dolgoročni učinki bi lahko prav tako bili katastrofalni. Padec temperature za 1 stopinjo Celzija se morda zdi majhen, vendar je to le povprečje. “Če pogledamo določene regije, bo vpliv veliko večji,” opozarja May Chim, znanstvenica z Univerze v Cambridgeu, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami in vulkanskimi izbruhi.
Okmok na Aljaski, ki je izbruhnil 43 let pred našim štetjem, bi lahko na primer dele južne Evrope in severne Afrike ohladil za do 7 stopinj Celzija.
Povprečna temperatura zraka je leta 2023 na ravni Slovenije znašala okrog 10,8 stopinje Celzija. To je bilo v Sloveniji najtoplejše leto od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal nekoliko nad 1,3 stopinje Celzija.
(Agencija RS za okolje, Podnebne značilnosti leta 2023)
Po nedavni analizi zavarovalnice Lloyd’s lahko hladnejše vreme, manj sončne svetlobe in spremenjene količine padavin prizadenejo več velesil hkrati – vključno z ZDA, Kitajsko in Rusijo – kar bi lahko ogrozilo svetovno prehransko varnost in povzročilo politične napetosti ali celo vojno.
Človeški in gospodarski davek bi bil ogromen. Po izračunih zavarovalnice bi lahko v skrajnem primeru, podobnemu izbruhu Tambore, gospodarske izgube samo v prvem letu znašale več kot 3,6 bilijona dolarjev.
Poleg tega ohladitev ne bi prinesla olajšanja podnebnih sprememb, saj bi se planet v nekaj letih vrnil v prejšnje stanje.
Naslednji izbruh se lahko zgodi kjerkoli. Znanstveniki pozorno opazujejo nekatera območja, med drugim Indonezijo, eno najbolj vulkansko aktivnih območij na planetu, in Yellowstone na zahodu ZDA, ki že več sto tisoč let ni doživel velikega izbruha. “Kateri vulkan bo naslednji in kdaj – tega še vedno ni mogoče napovedati,” je dejal Stoffel.
Čeprav bi nekateri lahko rekli, da je verjetnost velikega izbruha še vedno majhna, je po besedah Stoffela “možnost res večja od nič”. “Svet ni pripravljen na posledice, ki bi jih imel izbruh,” je še dejal.
*Avtorica: Laura Paddison, CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje