Menu Item
Zunanji ministri članic Nato so na sestanku iskali možnosti sankcij proti Rusiji, če bi ta uporabila silo proti Ukrajini. Če bi do tega prišlo, načrtujejo izvajanje gospodarskih sankcij, zamrznitev sodelovanja z Rusijo ter krepitev pripravljenosti in prisotnosti zavezniških sil v vzhodnih članicah. "Jasnosti glede ruskih namer ni," je po srečanju povedal generalni sekretar Jens Stoltenberg.
Zunanji ministri članic zveze Nato so v Rigi pretresli možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji, če bi ta ponovno uporabila silo proti Ukrajini. Zaveznice so enotne glede cilja, da je treba Moskvo odvrniti od nadaljnje agresije, je po razpravi povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
“Vsakršna nadaljnja agresija bi drago stala ter bi imela resne politične in gospodarske posledice za Rusijo,” je poudaril generalni sekretar. Ministri po njegovih besedah Moskvo vnovič pozivajo k preglednosti in umiritvi razmer ter poudarjajo, naj ne bo dvomov o Natovi odločenosti, da brani zaveznice.
Ministri so danes sprožili Natov mehanizem odzivanja na krize, ki naj bi zagotovil skupno oceno razmer in nabor možnosti ukrepanja. Med slednjimi je Stoltenberg navedel gospodarske sankcije in politične odzive. Med političnimi odzivi je omenil možnost zamrznitve praktičnega sodelovanja z Rusijo. Poleg tega je mogoča nadaljnja krepitev pripravljenosti Natovih sil in navzočnosti zavezniških sil v vzhodnih članicah.
Obenem bo Nato po Stoltenbergovih navedbah še naprej podpiral partnerico Ukrajino, politično in pri krepitvi njenih varnostnih sil. Ob tem izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico.
Tudi več zunanjih ministrov članic zveze Nato, med njimi ameriški državni sekretar Antony Blinken in vodja nemške diplomacije Heiko Maas, je Rusijo opozorilo pred uporabo sile proti Ukrajini. Medtem se krepi bojazen zaradi kopičenja ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini ter zaostrovanja razmer z ustvarjanjem migracijskih pritiskov na meji z Belorusijo.
“Treba je biti pripravljen na najslabše”
“Jasnosti glede ruskih namer ni,” je generalni sekretar odgovoril na vprašanje, ali obstaja skupna ocena zaveznic glede možnosti ruskega napada. Poleg tega se lahko te namere po njegovih besedah razvijajo in spreminjajo, zato se je treba pripraviti na najslabše.
Ministri so v Rigi razpravljali tudi o zaostrenih razmerah ob meji z Belorusijo oziroma po Stoltenbergovih besedah o “ciničnem izkoriščanju ranljivih ljudi za izvajanje pritiska na zaveznice Poljsko, Latvijo in Litvo” na strani režima Aleksandra Lukašenka. Vnovič so zagotovili popolno solidarnost z omenjenimi zaveznicami.
Medtem ko je generalni sekretar Nata ravnanje Minska opisal kot “hibridno kampanjo”, namenjeno destabilizaciji članic EU in Nata, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sredi meseca v Bruslju opozoril, da so ruski vojaški manevri, belorusko izkoriščanje migrantov in energetska kriza en hibridni napad na evroatlantsko skupnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!