Članice zveze Nato so danes po navedbah neimenovanih virov dosegle dogovor o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor bodo uradno potrdili voditelji držav na vrhu v Haagu, ki bo v torek in sredo.
Oglaševanje
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je 32 članic zveze Nato v pisnem postopku podprlo zvišanje obrambnih izdatkov s trenutnih dveh na pet odstotkov BDP. Pri tem bodo morale 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo.
V sklepni izjavi vrha v Haagu naj bi voditelji kot letnico za dosego tega cilja določili leto 2035, kar je tri leta kasneje, kot je predlagal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.
Je pa španski premier Pedro Sanchez danes potrdil, da je dosegel dogovor z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in da bo Španija za vojaške izdatke namenila le 2,1 odstotka BDP.
Oglaševanje
Dodal je, da so se z Natom dogovorili, da se bo vsaka država posamezno prilagodila cilju 5 odstotkov BDP za javne obrambne izdatke. "Mi bomo za obrambo namenili 2,1 odstotka BDP. Ne več in ne manj," je izjavil.
Nekaj dni pred vrhom je Sanchez v pismu šefu Nata zapisal, da je za Španijo takšen dvig (na 5 odstotkov) "nerazumen in kontraproduktiven". A če drži informacija virov nemške tiskovne agencije dpa, da je zvišanje na pet odstotkov BDP potrdilo (vseh) 32 članic Nata, to pomeni, da je morala na to pristati tudi Španija.
V pogovorih o strukturi povišanja obrambnih izdatkov naj bi po neuradnih informacijah poleg Španije in še nekaterih držav sicer sodelovala tudi Slovenija.
Oglaševanje
Kot poroča Siol, se bo v 3,5 odstotka BDP štelo krepitev neposrednih obrambnih zmogljivosti držav članic. Po doseženih ciljih zmogljivosti lahko države preostanek sredstev do meje 3,5 odstotka namenijo po lastni presoji, tudi za tiste zmogljivosti, ki so neposredno podporne obrambnemu sistemu, a se ne uvrščajo med tradicionalne naložbe v orožje ali opremo. Siol še poroča, da se bodo v primeru Sloenije med prioritete lahko uvrščala tudi vlaganja v kibernetsko varnost, vojaške bolnišnice ter zmogljivosti za dvojno rabo, ki služijo tako civilnim kot vojaškim potrebam.
Slovenija je sicer v nedavno sprejeti resoluciji predvidela zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke do leta 2030.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje