Menu Item
"Evropa mora bolj tvegati, če želi zmagati v oboroževalni tekmi," je dejal vrhovni poveljnik Natovega poveljstva za transformacijo Pierre Vandier. Ob tem je opozoril na tri ključne pomanjkljivosti Evrope na področju vojskovanja, in sicer vesolje, informacijsko tehnologijo in vojaško mobilnost.
Evropa mora več tvegati, porabiti več, biti hitrejša in zmanjšati birokracijo, da bi zmagala v novi svetovni oboroževalni tekmi, je za bruseljski portal Politico dejal vrhovni poveljnik Natovega poveljstva za transformacijo Pierre Vandier.
Evropa ne more zmagati v prihodnjih oboroženih bojih z omejitvami, ki si jih je sama naložila, je prepričan Vandier, ki je poveljevanje prevzel konec septembra. Prepričan je namreč, da evropskim proizvajalcem orožja in agencijam za nabavo največjo oviro predstavlja pretirana potreba po izpolnjevanju predpisov. “Dokazati je treba, da je oprema, ki jo boste dobavili čez 15 let, popolna, da ne bo manjkal niti en vijak.”
Natovo poveljstvo zavezniških sil za transformacijo je bilo vzpostavljeno leta 2003, da bo zavezništvo pripravilo na vojskovanje v prihodnosti. Mesto vrhovnega poveljnika sicer od leta 2009, ko se je Pariz znova pridružil Natovi integrirani vojaški organizaciji, vedno pripada Franciji. Pred vstopom v Nato je Vandier zasedal mesto namestnika načelnika generalštaba francoske vojske.
Francoski admiral upa, da bo prihajajoči vrh Nata v Haagu prihodnje leto poslal jasno sporočilo Evropski uniji, da mora, če želi ostati v oboroževalni tekmi, spremeniti lastna pravila.
Evropa si od začetka ruske invazije na Ukrajino vedno bolj prizadeva za vnovično oborožitev. Države članice Unije skušajo povečati proizvodnjo, vendar pri proizvodnji streliva še vedno močno zaostajajo za Rusijo, je dejal Vandier.
Kot je dodal, množica predpisov odraža širšo evropsko miselnost, ki ni naklonjena tveganju, zlasti v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Orožarski programi so po njegovem mnenju prepočasni in premalo prilagodljivi. Pojasnil je, da morajo na primer francoske fregate čakati več let na ustrezne posodobitve bojne opreme, medtem ko je mogoče nekatere ameriške vojne ladje posodobiti vsak dan.
Vandier ostaja optimističen, prepričan je namreč, da so lahko evropska podjetja veliko več kot zgolj podizvajalci ameriškim podjetjem. “Čas je, da se zbudimo. Pravzaprav lahko naredimo velike stvari, kar pomeni, da moramo denar pametno porabiti, več tvegati, poskusiti več stvari,” je bil jasen.
Vesolje, informacijske tehnologije in logistika
Pierre Vandier je ob tem za Politico opozoril, da enega glavnih izzivov predstavlja načrtovanje vojaških operacij, ki vse bolj zahteva usklajevanje med različnimi okolji, kot so kopno, zrak in morje, pa tudi vesolje, kibernetska ter informacijska sfera. Kot je dejal, v Evropi trenutne šibke točke ostajajo vesolje, informacijska tehnologija in logistika.
Evropa mora na področju vesolja storiti velik korak naprej, je dodal Vandier. “Do zdaj smo denar porabljali zlasti za majhno število visoko zmogljivih geostacionarnih satelitov z dolgo življenjsko dobo.” Ob tem je pojasnil, da lahko podjetje Elona Muska, Space X, s pomočjo ene rakete izstreli serijo majhnih satelitov, kar občutno zniža stroške.
Drugo področje, ki ga je po Vandierovih besedah treba izboljšati, pa je informacijska tehnologija. Kot je opozoril, je imela Evropa resne težave z vstopom v oblak, predvsem zaradi ameriškega zakona “Cloud Act”, ki Washingtonu daje velika pooblastila nad podatki, ki jih v tujini shranjujejo ameriška podjetja.
Tretje področje, ki ga je še treba izboljšati, pa je premikanje vojakov in opreme po celini, kar je bilo po koncu hladne vojne povsem zanemarjeno. “V Evropi obstaja velik logistični primanjkljaj, zlasti glede vseh načinov prečkanja rek in logistike goriva.”
Dva odstotka BDP za obrambo ni več dovolj
Vnovično oboroževanje, povečanje vojaške proizvodnje in izboljšave vojaške mobilnosti pa so izjemno dragi, je opozoril Vandier, ki skupaj z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in komisarjem Unije za obrambo Andriusom Kubiliusom poziva k povečanju izdatkov za obrambo.
Kot je še dejal, bo zavezništvo v naslednjih 18 mesecih odločalo o dvigu izdatkov za obrambo s trenutnih dveh odstotkov na tri odstotke BDP države članice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje