Ne v temi, demokracija umira "zaradi tehnološke oligarhije"

Potem ko je v sredo odjeknila novica, da bo prominentni ameriški časopis Washington Post, ki je v lasti milijarderja Jeffa Bezosa, odpustil približno 30 odstotkov zaposlenih, med njimi največ novinarjev in urednikov, so mnogi že dobili obvestila, da so odpuščeni.

Po navedbah ameriških medijev naj bi v uredništvih Washington Posta odpustili kar 300 od 800 zaposlenih, predvsem v uredništvih športa, mednarodnih zadev in lokalnih novic. Čeprav je služba časopisa za odnose z javnostjo skušala omiliti odločitev vodstva glede odpuščanja z izjavo, da gre sicer za "težko odločitev", ki pa bo časopis naredila bolj dinamičen, pa so bili številni ameriški in svetovni novinarji ter uredniki kritične do te poteze.

"To je eden od najbolj črnih dni v zgodovini ene največjih svetovnih novinarskih organizacij. Ambicije Washington Posta bodo močno okrnjene, njegova nadarjena in pogumna redakcija bo še dodatno zdesetkana, javnost pa bo prikrajšana za terensko, na dejstvih temelječe poročanje iz skupnosti doma in po svetu, ki je danes pomembnejše kot kdaj koli prej," je poudaril nekdanji urednik Washington Posta Marty Baron.

Bezos – od mecena do rablja

Številni poznavalci ameriškega medijskega prostora menijo, da je imel Bezos, ki je časopis kupil leta 2013 za okoli 250 milijonov ameriških dolarjev, dolgo časa pravo vizijo in da so zaposleni celo menili, da je bil šef Amazona takrat neke vrste "mecen neodvisnega novinarstva". Tudi med prvim Trumpovim mandatom je časopis še vedno slovel kot medij, ki je slonel na plečih trdnega in podrobnega preiskovalnega novinarstva.

Leta 2017, dobra štiri leta po Bezosovem nakupu in le mesec dni zatem, ko je Donald Trump prvič prisegel kot ameriški predsednik, si je Washington Post nadel nov slogan "Demokracija umira v temi" (Democracy Dies in Darkness, op. a.). Pomen slogana, ki ga je bilo mogoče razumeti kot jasno zavezo preiskovalnemu novinarstvu in nadzoru oblasti v času vse večjih pritiskov na medijsko neodvisnost, je le nekaj let zatem povsem izzvenel.

Ko je konec leta 2023 Bezos na položaj založnika in izvršnega direktorja Washington Posta imenoval Williama Lewisa, se je hiša iz kart začela tresti, med predsedniško kampanjo leta 2024 pa se je skorajda povsem porušila. Med uredništvom in vodstvom časopisa je prihajalo do vse večjih trenj, vrelišče pa je bilo doseženo, ko je Bezos lastnoročno ustavil objavo uvodnika, ki je izražal podporo demokratski kandidatki za predsednico ZDA Kamali Harris.

Mnogi so to potezo razumeli kot poskus Bezosovega ugajanja Donaldu Trumpu, odziv naročnikov pa je bil silovit – več kot 200.000 jih je odpovedalo naročnino.

"Priča smo umoru ..."

Nekdanja novinarka Washington Posta Margaret Sullivan je v kolumni za britanski Guardian izpostavila, da je imel pred leti Bezos vse niti v rokah, da bi pustil v zgodbi Washington Posta pozitiven pečat.

"Imel je priložnost postati varuh nacionalnega zaklada, legendarne medijske hiše, ki je sodila med najboljše v državi, morda celo na svetu. Časopisa, ki je prejel nešteto Pulitzerjevih nagrad, med drugim za razkritje afere Watergate in razkritja Edwarda Snowdna ter ostale. Dolga leta je kazalo, da Bezos to odgovornost jemlje resno in razume, kako visoki so vložki. (…) Ko je Trump v prvem mandatu grozil časopisu in osebno napadal njegovega lastnika, Bezos ni popustil. Znal je nagovoriti novinarje o njihovi vlogi v demokraciji, znal je spodbujati ekipo, naj bo še bolj drzna. Zdaj pa je očitno pomembnejše finančno prestrukturiranje časopisa in ohranjanje dobrih odnosov s Trumpom," je strnila misli Sullivan.

Da Jeff Bezos gleda izključno na dobiček in da se ne želi zameriti aktualnemu ameriškemu predsedniku, je prepričana še ena nekdanja novinarka tega časopisa Ashley Parker, ki je v kolumni za The Atlantic zapisala, da Bezos in Lewis "uničujeta vse, kar je ta časopis naredilo poseben".

"Priča smo umoru. (…) Washington Post je preživel skoraj 150 let. Iz lokalnega družinskega časopisa se je razvil v nepogrešljivo nacionalno institucijo in steber demokratičnega sistema. A če bosta Bezos in Lewis nadaljevala po zdajšnji poti, morda ne bo preživel dolgo," je zapisala. Parker je izpostavila, da se številni mediji v modernem času iskanja svojega prostora zatekajo k številnim inovativnim prijemom, odpuščanje zaposlenih pa vsekakor ni pravi način privabljanja novih bralcev.

Andrinek: Gre za zaskrbljujoč trend v novinarstvu

O odpuščanju novinarjev in urednikov časopisa Washington Post smo se pogovarjali z novinarjem Gašperjem Andrinkom, sicer predsednikom Društva novinarjev Slovenije. Ocenil je, da omenjena odpuščanja pri Washington Postu niso osamljen dogodek, temveč kažejo na del širšega in vse bolj zaskrbljujočega trenda v ameriških in tudi nekaterih evropskih medijih.

"To se v ZDA dogaja že kar nekaj časa. Mediji izgubljajo oglaševalski denar, promet z iskalnikov in družbenih omrežij upada, hkrati pa se med ljudmi pojavlja tudi utrujenost od novic. Tako da vsi iščejo neko novo identiteto v razmerju do digitalnih platform," je dejal.

Pomemben del problema Andrinek vidi predvsem v lastniški strukturi omenjenega časopisa. Po njegovem mnenju Jeff Bezos Washington Posta ni kupil kot javno dobrino, temveč predvsem kot poslovno naložbo in vir vpliva. "A mediji niso zgolj podjetje, ki se mora prodajati. So javno dobro, temelj demokracije, svobode govora in nadzora oblasti. Ko lastniki tega ne razumejo in jih vodi zgolj logika profita, so posledice za družbo neizogibne," je dejal.

Ob tem je poudaril, da se podobni pritiski že dolgo čutijo tudi v slovenskih uredništvih. Ta so po njegovih besedah vse bolj kadrovsko in finančno podhranjena, zahteve lastnikov pa vse večje. "Treba je delati hitreje, več in bolj udarno, na koncu pa trpijo obveščenost javnosti, kakovost novinarstva in konec koncev demokracija," je dejal in dodal, da je še posebej zaskrbljujoče, če takšen razkroj doleti medij, ki je prerasel lokalne okvire in postal nacionalna ter svetovna institucija, kot v primeru Washington Posta.

Slabljenje medijev z odpuščanji pa vpliva tudi na stanje demokracije, je prepričan Gašper Andrinek. "V okoljih, kjer izginjajo lokalni in neodvisni mediji, se povečuje korupcija, zmanjšuje se udeležba na volitvah in aktivno državljanstvo – to pa so idealni pogoji za vzpostavitev avtoritarnih politik," je poudaril.

"Demokracija umira v oligarhiji"

Profesor s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je v pogovoru za N1 opozoril, da se številni ugledni časopisi danes soočajo z novo ekonomsko realnostjo – starejši bralci časopisov umirajo, nove generacije pa berejo predvsem digitalne izvode medijev, ki so bistveno cenejši. Model brezplačnih vsebin, financiran zgolj s strani oglasov, pa je po njegovih besedah dolgoročno obsojen na propad.

Tukaj pa po Milosavljevićevih navedbah pomembno vlogo igrajo digitalne platforme, ki medijem ne jemljejo le prihodkov, temveč "diktirajo cene in obvladujejo oglaševalske sisteme". Medijske hiše so tako odvisne od digitalnih velikanov, ki jih še dodatno izčrpavajo. "Google, Facebook, YouTube nimajo ustvarjalcev – oni samo izčrpavajo produkcijo drugih. To lahko pomaga posameznemu vplivnežu, ne more pa pomagati velikim medijskim hišam z več sto zaposlenimi, kot je Washington Post," je ocenil.

Milosavljević je opozoril tudi na iluzijo, da bi bogati lastniki lahko dolgoročno delovali kot meceni neodvisnega novinarstva. "V preteklosti smo upali, da bodo ugledni mediji dobili lastnike z veliko denarja, ki jih bo zanimal tudi ugled in ki bodo imeli občutek za družbo, za filantropijo, šolstvo, raziskave, nevladne organizacije in medije. A to se dogaja v zelo omejenem obsegu. Računanje na to, da bodo takšni lastniki požrli kakšno izgubo, je naivno," je dejal.

Po njegovih besedah se je v ZDA hkrati jasno pokazalo, kako hitro se lahko s političnimi spremembami preusmerijo tudi tehnološki milijarderji, ki so se prej predstavljali kot zagovorniki demokratičnih vrednot. "Mnogi so zatrjevali, da podpirajo medije, demokracijo in vladavino prava, a ob inavguraciji Donalda Trumpa so vsi opustili neke svoje principe in pritekli tja, kot da bi se poklonili kralju – med njimi tudi Jeff Bezos," opozarja.

Marko Milosavljević je ob nedavnem dogajanju okoli Washington Posta izpostavil tudi pomembnost prepleta ekonomskih in političnih interesov – Bezos ima obsežne posle, ki so povezani z državo, Washington Post pa ostaja eden najostrejših kritikov aktualne Trumpove administracije. Kot posebej pomenljivo izpostavlja tudi Amazonovo produkcijo dragega dokumentarca o Melanii Trump, kar mnogi razumejo kot poskus Bezosovega približevanja Beli hiši.

Zelo zgovorna pa se mu zdi tudi objava fotografije Evropske zveze novinarjev z lanske inavguracije Donalda Trumpa, na kateri je tudi Bezos, s pripisom: "Demokracija umira v oligarhiji".

"Danes lahko rečemo, da demokracija – in z njo tudi Washington Post – umira zaradi tehnološke oligarhije," je sklenil Marko Milosavljević.