Menu Item
Z začetkom prihodnjega leta bo Hrvaška kune zamenjala za evre. Kune bodo plačilno sredstvo pri sosedih še prva dva tedna januarja, nato bodo to postali zgolj še evri. Numizmatiki in zbiratelji na Hrvaškem zdaj popolnjujejo svoje zbirke hrvaških kovancev. Največ zanimanja je za izdaje z nekaterimi letnicami, ki so še posebej redke.
S prvim januarjem 2023 tudi Hrvaška postaja del evroobmočja. Kune in lipe bodo zamenjali evri in centi. Do 14. januarja bodo kupci storitve in izdelke lahko plačevali v evrih ali kunah, trgovci pa jim bodo tudi takrat, ko bodo plačilo izvedli v kunah, morali vrniti evre. Po 15. januarju bo evro postal edina uradna plačilna valuta. Še tri leta pa bo mogoče kune zamenjati pri Hrvaški narodni banki.
Del zbirateljev se doslej ni veliko zmenil za kune in lipe, saj so te množično dostopne. Zdaj, ko je znano, da se poslavljajo iz obtoka, pa postajajo vse zanimivejše, še posebej izdaje z določenimi letnicami. Redkejše, kot so, višja je lahko njihova vrednost. “Še več pa lahko postanejo vredne čez slabo desetletje, ko bo evro na Hrvaškem že povsem usidran, ljudje pa bodo postali nostalgični za ‘dobrimi starimi’ kunami in lipami,” pojasnjuje strokovnjak za numizmatiko in urednik portala numizmatika.net Zlatko Viščević. “V numizmatiki je namreč pogost psihološki moment: ko je nečesa na pretek, tega ne želi nihče, ko tega ni, pa ga hočejo vsi.”
Prvi kunski kovanci so prišli v obtok leta 1994 in nosijo letnico izdaje 1993, zadnji izdani pa imajo letnico 2022. Medtem ko so bili kovanci od pet lip do pet kun izdani vsako leto, so kovance z najnižjima vrednostma, to je eno in dve lipi, kovali redkeje. Tistih z nekaterimi letnicami sploh niso sprostili v obtok, ampak so jih izdelali le za zbirateljske namene in v zelo majhnih količinah. Rednih apoenov je devet, poleg njih obstajajo tudi kovanci za 25 kun, ki pa niso zelo pogosti, saj jih niso izdali vsako leto. V obtoku so še posebni kovanci, posvečeni raznim dogodkom in obletnicam. Nazadnje je prava senzacija na Hrvaškem postal kovanec za 25 kun z motivom Pelješkega mostu.
Na Hrvaškem je dvojno označevanje cen obvezno od 5. septembra. Ponudniki trgovskega blaga in storitev morajo cene tako prikazovati v kunah in evrih, po fiksnem menjalnem tečaju 7,53450 kune za evro.
Kateri so najredkejši?
Da bi imeli popolno zbirko, potrebujete vse kovance kun in lip iz vseh let, ko so bili izdani. Tisti, ki so najredkejši in jih je najtežje najti, so – tako pravijo numizmatiki – ključ za popolnitev zbirke. “Na splošno lahko rečemo, da so kune in lipe z neparnimi letnicami pogostejše od parnih. Prav tako so kovanci z napisi v latinščini načelno izdani v manjših količinah kot tisti z napisi v hrvaščini,” pravi Viščević. “Zato zbiratelji večinoma želijo kovance z latinskimi napisi.”
Med najbolj iskanimi so kovanci za eno lipo, izdani leta 2021, saj je bilo izdelanih le 6.000 primerkov. Skoraj nemogoče pa je najti tiste z letnicami 2010–2014 ter 2016 in 2018, saj so bile izdane le v zbirateljskih kompletih in jih ni v obtoku. Redki in torej vrednejši so tudi kovanci za dve lipi. Tistih s hrvaškim napisom, izdanih leta 2021, je na primer zgolj 4.000, kovanci z letnicami 2011 in 2013 pa so bili izdani le v kompletih. Prav tako je vse težje najti kovance za dve in pet lip v posebni izdaji olimpijskih iger v Atlanti. Če naletite na tak kovanec, ga vsekakor obdržite, svetuje numizmatik. Podobno velja za kovanec za 10 lip z motivom Organizacije združenih narodov.
Apoenov višjih vrednosti (za 10, 20 in 50 lip ter 1, 2 in 5 kun) je v obtoku veliko, zato niso toliko vredni. Opozarja pa strokovnjak na kovance za pet kun starejših izdaj, ki jih je težko najti v popolnem stanju. “Še posebej bodite pozorni na tiste z letnico 1997. Malo je tudi kovancev z letnico 2021: če jih imate, jih vsekakor obdržite,” svetuje.
Morda niste vedeli, da je Hrvaška izdala tudi kovance za 25 kun, ki pa v obtoku niso prav zaživeli. So pa navdušili zbiratelje in numizmatike. Nekoliko težje je najti tiste z letnicami 2010 in 2017. Edini kovanec za 25 kun, ki otežuje popolnitev zbirk, je tisti iz letošnjega leta z motivom Pelješkega mostu. Zanj vlada veliko zanimanje tudi zunaj numizmatičnih krogov.
Velja pa poznati še eno pravilo: najbolje je zbrati čim bolj ohranjene primerke – bolj, kot so ohranjeni, več so vredni. Največ so vredni popolnoma ohranjeni kovanci, ki sploh niso bili v obtoku ter tako nimajo nikakršnih sledov uporabe niti prstnih odtisov.
Podrobneje o tem, katere izdaje katerih letnic so najbolj zaželene, lahko preberete v članku na N1 Hrvaška (v hrvaškem jeziku).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje