Potem ko je Evropska komisija na zadnji dan lanskega leta državam članica EU razposlala predlog, po katerem bi gradnjo jedrskih elektrarn pod določenimi pogoji lahko uvrstili med t.i. zelene, trajnostne projekte, ki so upravičeni do ugodnejšega financiranja, sta se Nemčija in Avstrija temu odločno uprli.
Za pridobitev “trajnostne” oznake bi sicer morali projekti gradnje jedrskih elektrarn glede na predlog Komisije zadostiti določenim pogojem. Države bi morale vnaprej zagotoviti varno odlaganje jedrskih odpadkov in izpolniti še nekatere druge okolje kriterije. Šlo bi za prehodno rešitev, saj po letu 2045 noben projekt za gradnjo jedrske elektrarne ne bi mogel več dobiti te oznake, ki nakazuje skladnost s podnebnimi cilji EU.
Avstrija, dolgoletna nasprotnica jedrske energije, ki svoje edine zgrajene jedrske elektrarne Zwettendorf (na spodnji fotografiji) ni nikoli zagnala, se je predlogu Komisije uprla. “Če bodo ti načrti uveljavljeni v takšni obliki, bomo tožili,” je včeraj na Twitterju zapisala okoljska ministrica Leonore Gewessler.
Kritično so se odzvali tudi nemški politiki. Minister za gospodarstvo in podnebno politiko Robert Habeck je denimo predlog označil za “razvodenitev trajnosti”. Nemčija je sicer na zadnji dan lanskega leta zaprla tri od šestih še delujočih jedrskih elektrarn, do konca letošnjega leta pa namerava zaustaviti še preostale tri.
Evropska komisija je prvo različico t.i. taksonomije trajnostnih aktivnosti, dokumenta, ki investitorje usmerja v zelene in podnebju prijazne projekte, objavila že lani spomladi, a jedrske energije vanj niso vključili.
Skupina držav EU, tudi Slovenija, pa je nato oktobra v Bruselj poslala poziv k spremembam dokumenta v prid jedrski energiji, češ da gre za nizkoogljično tehnologijo, ki bo omogočila energetsko varnost v času prehoda EU na obnovljive vire energije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje