Menu Item
Na nemških zveznih volitvah 23. februarja bi po rezultatih anket po letu 2021, ko so zmagali socialdemokrati, najverjetneje ponovno lahko zmagalo desnosredinsko krščansko zavezništvo (CDU/CSU). To se v bitko podaja s Friedrichom Merzem, čigar vladanje bi bržkone lahko bilo precej drugačno od zadnjih dveh nemških kanclerjev. Čeprav med nemškimi volilci ne gre za najbolj priljubljenega predstavnika zavezništva, pa mnogi izpostavljajo njegove kvalitete. Med njimi naj bi bila tudi ta, da bi lažje sobival z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Nemčija je – po gospodarskih in finančnih pretresih – oslabljena tudi politično. Šibkost kanclerja Olafa Scholza (SPD) je bila opazna že mesece, nesoglasja med koalicijskimi partnerji pa so dosegla vrelišče v trenutku, ko bi morali potrditi proračun za prihodnje leto. Semaforska koalicija je razpadla, Scholz pa je predlagal glasovanje o nezaupnici.
Pred vrati so tako predčasne zvezne volitve, na katerih pa, kot kažejo ankete, SPD ne bo ponovila uspeha iz leta 2017. Ta se na volitve sicer ponovno podaja s Scholzem na čelu, potem ko obrambni minister Boris Pistorius ni vložil kandidature.
Po letu 2021 bi vodenje Nemčije zdaj znova lahko prevzelo desnosredinsko zavezništvo CDU/CSU. To se v bitko podaja z vodjo Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrichom Merzem.
Kdo je Merz in kakšno bi bilo njegovo vladanje?
V času visoke negotovosti – že dlje časa je zaznati vse več znakov ohlajanja največjega evropskega gospodarstva – bi Merz Nemčiji skušal povrniti izgubljeni občutek mogočnosti. A glede na izzive – poleg gospodarstva enega glavnih predstavlja tudi vojna v Ukrajini, namenjanje denarja zanjo pa ima vse manjšo podporo nemške javnosti – se lahko zgodi scenarij, po katerem bi bil Merz skorajda nemočen pri uresničevanju svojih napovedi.
“Evropa in svet bi morala na Nemčijo ponovno gledati z občudovanjem in ne z osuplostjo. Vse svoje moči bom vložil v izgradnjo Nemčije, na katero bomo lahko ponovno ponosni,” je Merz dejal ob napovedi kandidature za kanclerja.
Kot poroča Politico, je kljub Merzevim napovedim Nemčija kot tudi vsa Evropa izredno ranljiva, zato bo njegova moč omejena. Njegov način vladanja bo sicer konservativen, načrtuje zmanjšanje socialnih prejemkov, zmanjšanje števila prosilcev za azil v Nemčiji, omejitev regulacije in s tem spodbujanje zasebnih naložb ter povečanje naložb v vojsko. Ob ohranjanju fiskalne discipline bo prav poraba za vojsko med njegovimi prednostnimi proračunskimi nalogami.
Merz si želi povsem odpraviti dediščino dolgoletne nemške kanclerke Angele Merkel. Po letih boja z Merkel za prevlado v stranki se je po letu 2002 začel umikati iz politike. Postopno pomikanje Merkel proti sredini in nekatera njena dejanja, denimo odločitve, povezane s sprejemanjem pribežnikov v času begunske krize leta 2015, sta večji del nemških konservativcev začela vznemirjati. Kmalu po Scholzevi zmagi so ga izvolili za vodjo unije.
Njegova retorika je ostrejša od Merkel in Scholza ter predstavlja odmik od nagovarjanja javnosti preteklih dveh kanclerjev. Čeprav so nekateri politiki iz vrst konservativcev bolj priljubljeni od njega, pa v stranki menijo, da je bila izbira Merza za kanclerskega kandidata prava.
Bi Merz lahko bolje sobival s Trumpom?
Prav zaradi konservativnosti je slišati, da bi Merz lahko bolje sodeloval z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom kot kateri drugi člani stranke. Trump denimo v času svoje prve administracije nikoli ni bil pretirano navdušen nad Merkel. Ob tem Merz ocenjuje, da se bo Trumpu lažje zoperstavil z odločnejšim zagovarjanjem nemških zunanjepolitičnih interesov.
Trumpova izvolitev za Nemčijo po poročanju Politica namreč predstavlja poseben izziv – predvsem njegove napovedi za uvedbo carin na blago iz Evrope bi lahko močno prizadele nemški izvozno usmerjeni industrijski sektor. Takšni ukrepi bi samo v Nemčiji po oceni münchenskega ekonomskega inštituta Ifo povzročili za 33 milijard evrov gospodarske škode. Nemški izvoz v ZDA bi lahko nazadoval za okoli 15 odstotkov, za okoli 10 odstotkov pa tudi izvoz na Kitajsko zaradi posrednih učinkov padca trgovine med ZDA in Kitajsko.
Merz vseeno trdi, da Nemčiji kljub vsem globalnim izzivom pod njegovim vodstvom lahko uspe.
Zavezništvo CDU/CSU bi po zadnjih napovedih anket, ki jih objavlja Politico, z 32 odstotki doseglo prepričljivo zmago. Na drugem, tretjem in četrtem mestu bi se z manjšimi razlikami zvrstile Alternativa za Nemčijo (AfD) z 18 odstotki, SPD (15 odstotkov) in Zeleni (12 odstotkov). Liberalci (FDP) z donedavnim finančnim ministrom Christianom Linderjem na čelu, ki ga je Scholz v začetku novembra razrešil, s čimer se je tudi začel “razpad semaforske koalicije”, bi prejeli le štiri odstotke (leta 2021 so prejeli dobrih 11 odstotkov). Vstop v bundestag se obeta tudi Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) – stranki, ustanovljeni v začetku letošnjega leta, ki je nastala po razcepu Levice. Stranka je sicer izrazito skeptična do zelenih politik in podpore vojne v Ukrajini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje