Nemčija na francoski strani in s podporo trgovinski bazuki, Velika Britanija umirja žogico

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zoper osem evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale manjše število vojakov oziroma častnikov, uvedel 10-odstotne carine na blago, poslano v ZDA, na stari celini potekajo dogovarjanja, kakšen naj bo evropski odgovor na Trumpove carine oziroma izsiljevanje.

Trump je namreč napovedal, da bodo 10-odstotne carine stopile v veljavo 1. februarja, junija pa bi se lahko povišale tudi na 25 odstotkov, če ZDA ne bodo mogle doseči dogovora o "popolnem in dokončnem ameriškem nakupu Grenlandije".

Da bi EU lahko uporabila evropski instrument proti prisili (anti-coercion instrument – ACI, op. a.), ki se ga je prijel tudi vzdevek trgovinska bazuka, se govori že nekaj časa, sprva so pogovori o tem vzniknili, preden sta ZDA in EU lani podpisali trgovinski sporazum. Ob tokratni zaostritvi odnosov, ko evropske države nasprotujejo Trumpovim načrtom in težnjam po Grenlandiji, pa je uvedba trgovinske bazuke še bolj verjetna.

Kabinet francoskega predsednika Emmanuela Macrona je v nedeljo sporočil, da bo Francija pozvala EU k sprožitvi trgovinske bazuke, Macronov predlog pa po poročanju bruseljskega portala Politico podpira tudi Nemčija.

Nemški finančni minister in podkancler Lars Klingbeil se je postavil na francosko stran v prizadevanjih za odločnejše ukrepanje EU proti Trumpu. V ponedeljek je dejal, da bi prav prek trgovinske bazuke EU odgovorila Trumpu glede nedavne uvedbe carin zoper osmerico evropskih držav.

"Obstaja pravno uveljavljeno evropsko orodje za odziv na gospodarsko izsiljevanje z zelo občutljivimi ukrepi. Zdaj bi morali razmisliti o njegovi uporabi. Pripravljeni smo iskati rešitve, ponujamo roko, a na izsiljevanje ne bomo pristali," je poudaril Klingbeil.

Finančni minister Nemčije je ob tem izpostavil še, da so ZDA veliko več kot le Donald Trump ter da je ameriški predsednik s težnjami po priključitvi Grenlandije "prestopil mejo".

Čeprav je Nemčija običajno bolj zadržana glede uvedbe tako skrajnih ukrepov, pa tokratne izjave Klingbeila kažejo, da je nemška vlada pripravljena zaostriti odnose in retoriko do Washingtona, in to kljub temu, da se sama sooča s precejšnjim ohlajanjem gospodarstva.

"Nenehno smo priča novim provokacijam, ki jih izvaja Trump. Evropejci moramo jasno povedati, da je mera polna," je po poročanju Politica dejal nemški finančni minister.

Zdaj so vse oči uprte proti kanclerju Friedrichu Merzu, ki bo moral sprejeti odločitev. Merz je bil sicer doslej precej prizanesljiv do Trumpove administracije in odločitev predsednika ZDA.

Starmer: Ne želimo si carinske vojne

Britanski premier Keir Starmer je na ponedeljkovi novinarski konferenci sicer ostro obsodil Trumpove grožnje glede uvedbe novih carin, je pa ob tem poudaril, da povračilni ukrepi EU ne bi koristili nikomur.

"Carinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Želim si, da bi se ji izognili, saj bi prizadela podjetja, delavce in družine po vsej državi," je izpostavil Starmer.

Dodal je, da v Združenem kraljestvu o morebitnih povračilnih ukrepih zoper ZDA za zdaj ne razmišljajo in da vidi rešitev napetosti predvsem v mirnem in neposrednem dialogu. Britanski premier je še dejal, da je odločen ohraniti močno partnerstvo z ZDA, ki mora biti konstruktivno in usmerjeno v rezultate.

Bruselj: Naša prioriteta je izogniti se uvedbi ameriških carin

"Prioriteta je ne zaostrovati odnosov, ampak se pogovarjati, da bi se izognili uvedbi carin. To bi namreč na koncu škodovalo potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika," je tiskovni predstavnik komisije Olof Gill dejal v odzivu na Trumpove grožnje z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake.

"Če bodo carine uvedene, pa ima Evropska unija na voljo ustrezna orodja in je pripravljena odgovoriti, saj bomo storili vse potrebno za zaščito gospodarskih interesov EU," je še poudaril.

Med orodji, ki so na mizi, je po Gillovih besedah tudi instrument EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki uniji omogoča sprejetje protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

Dodal je, da med voditelji držav članic EU potekajo intenzivni pogovori o zadnjih napetostih v zvezi z danskim avtonomnim ozemljem, Bruselj pa je v stikih tudi z Washingtonom.