Menu Item
Nemška vojska je bila dolga leta "žrtev nezadostnih naložb", ob tem pa je Nemčija dolgo časa zaostajala tudi pri izpolnjevanju Natovih zahtev – plačevanju dveh odstotkov BDP za obrambne namene. A to se bo spremenilo, saj je bila dvignjena dolžniška zavora, kar bo prihodnjemu kanclerju Friedrichu Merzu omogočilo, da bo država močno povečala investicije v obrambo in vojsko. "Nemčija je nazaj," je pretekli teden izjavil Merz. Pa je res?
Novinarji CNN so dan preživili z nemško vojsko na enem od vadbišč v osrednjem delu Nemčije, kjer je pet članic zveze Nato sodelovalo na vojaških vajah. Simulacija, ki so jo vadili, je bila osredotočena okoli “napada tujega nasprotnika” na drugo članico zavezništva.
“Ali menite, da lahko zaupate Putinu,” je z nasmeškom na obrazu novinarje CNN povprašal nemški brigadni general Ralf Hammerstein. To je retorično vprašanje, na katero bi večina Evropejcev odgovorila enako – ne.
Medtem ko si administracija novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa še naprej prizadeva, da bi dosegla dogovor za končanje vojne v Ukrajini – dogovor, ki bo na koncu verjetno bolj naklonjen Moskvi kot Kijevu – se Evropejci prvič po več desetletjih spet osredotočajo na lastno vojaško moč in povečevanje obrambnih izdatkov.
Kako namerava Nemčija okrepiti svojo vojsko?
Premik v miselnosti ni nikjer bolj izrazit kot v Nemčiji. Njene oborožene sile, znane tudi pod imenom ‘Bundeswehr’, so bile dola leta žrtev nezadostnih naložb. Zdaj se bo to spremenilo. Prihodnji kancler Friedrich Merz se je odločil, da je nastopil pravi trenutek, da Nemčija začne več vlagati v svojo vojsko.
Nemčija je sicer pravkar sprejela pomembno reformo o sprostitvi dolžniške zavore, s katero je sprostila več milijard evrov sredstev. Po enem od modelov, ki ga je posredovala CNN, bi lahko v desetletnem obdobju, če bi Nemčija za namen krepitve vojske porabila 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ta sredstva znašala okoli 600 milijard evrov.
“Nemčija je sposobna država v Evropi in mora biti partnerica drugim državam. Smo odgovorni partner in velik narod. Moramo se okrepiti in verjamem, da bomo to tudi storili,” je dejal Hammerstein.
Popolna invazija Rusije v Ukrajino februarja 2022 je bila prelomni trenutek za celotno staro celino. Vojna se je vrnila, obdobje zatišja, ki je trajalo od padca železne zavese, pa se je končalo.
Z začetkom vojne v Ukrajini pa je tudi nemškemu državnemu vrhu postalo jasno, da bo treba v državi povečati denarne vsote za namen obrambe in oboroževanja. Odhajajoči kancler Olaf Scholz je takrat dejal, da država potrebuje novo obrambno in varnostno politiko, nemške oborožene sile pa večjo pozornost.
Ustanovil je enkratni sklad v višini 100 milijard evrov za celovite naložbe v nemško vojsko. A da je Scholz to izpeljal, je moral spremeniti tudi ustavo.
Čeprav je bil sklad dobro sprejet, je bila izvedba politike mlačna, medsebojna trenja in prepiri v vladi pa so na koncu pripeljali do Scholzevega odhoda.
Velika nihanja obrambnih izdatkov
Bodoči kancler Merz si zdaj prizadeva, da bi pospešil naložbe v obrambo in vojsko. “V naši družbi smo vsaj desetletje, verjetno še precej dlje, verjeli v varnost, ki je bila varljiva … Zdaj nas čaka sprememba paradigme v obrambni politiki,” je nedavno dejal Merz.
Od sredine obdobja hladne vojne so nemški vojaški izdatki močno upadli. Najvišjo točko je dosegla leta 1963, ko je za namene vojske in obrambe namenila 4,9 odstotka BDP, nato pa padla na rekordno nizko raven vojaških izdatkov, ko je zanje leta 2005 namenjala le še 1,1 odstotka BDP.
Šele leta 2024 je Nemčija prvič po več kot tridesetih letih dosegla dvoodstotni prag obrambne porabe, kot ga določa Nato.
“Vsaka vojska na svetu je in bo trdila, da nima dovolj sredstev. Sedanji položaj Nemčije je tak, kakršen je, ker se je zanašala na mirovno dividendo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. V tem obdobju je večina držav v Evropi začela močno zmanjševati obrambne izdatke,” je za CNN dejal Ralf Hammerstein.
Nemčija pa je danes vendarle na pravi poti, je dodal. “Lani nam je prvič uspelo doseči dva odstotka BDP za obrambno porabo, kot določa Nato, poleg tega pa bomo še naprej dodatno vlagali – tako kot smo leta 2022 namenili 100 milijard evrov – in s tem bomo nadaljevali, novi kancler pa je temu povsem predan,” meni Hammerstein.
Čeprav si Merz prizadeva okrepiti nemško vojaško moč in zagotoviti trdnejšo obrambno podlago, pa poročilo parlamentarne pooblaščenke za oborožene sile Eve Högl kaže, da bo treba opraviti še veliko dela.
Se vrača naborništvo?
Poročilo, ki je bilo objavljeno minuli teden, pravi, da nemške oborožene sile ne dosegajo ciljev glede zaposlovanja. V vojski je namreč zaposlenih veliko starih kadrov, vojašnice in osnovna infrastruktura je pomanjkljiva. “‘Bundeswehr’ ima še vedno premalo vsega,” je Högl dejala v predstavitvi poročila.
Nemčija se je leta 2018 zavezala, da bo do leta 2025 močno povečala število stalnih vojakov, in sicer na 203.000. Ta cilj je bil sicer naknadno spremenjen, da bo izpolnjen šele leta 2031. Högl je pri pripravljanju poročila ugotovila, da trenutne bojne sile nemške vojske štejejo nekaj več kot 181.000 pripadnikov.
Na vprašanje, kako bi lahko dosegli zastavljen cilj, je Hammerstein, ki je bil leta 1992 vpoklican v nemško vojsko, odgovoril, da bi morala Nemčija ponovno uvesti naborništvo. Nemški Bundestag je naborništvo sicer uradno ukinil leta 2011.
“Zakon me je prepričal, da je prav, če se pridružim vojski. Menim, da je treba ponovno uvesti neke vrste obvezno služenje vojaškega roka, da bi se število vojaško usposobljenih državljanov povečalo in se približalo ciljnemu številu. To se ne more zgoditi čez noč, se bo pa zagotovo to število v naslednjih letih povečevalo,” je dejal.
Še morda najbolj odmeven del poročila je bil tisti, ki mu je bila priložena tudi konkretna številka: za infrastrukturne projekte naj bi bilo potrebnih 67 milijard evrov, vojašnice in objekte pa je poročilo opisalo kot “še vedno v katastrofalnem stanju”.
Za Hammersteina pa vse le ne sloni na denarju. Prepričan je, da ima Nemčija dobro izhodišče, in poudarja: “Gre za kakovost – in kar vidim tukaj med usposabljanjem, kaže, da imamo trdno osnovo. Imamo res zelo motivirane vojake … in to mi daje veliko optimizma, da je osnova dobra, zdaj pa jo moramo le še okrepiti.”
Večji del Nemcev podpira povečevanje obrambnih izdatkov
V Nemčiji se kaže tudi sprememba v javnem dojemanju vojske. Čeprav so Nemci zaradi lastne zgodovine običajno zelo občutljivi glede svoje vojske, ankete kažejo, da ima ta vse bolj pozitivno podobo.
Marca je raziskava nemške javne radiotelevizije ARD pokazala, da 66 odstotkov vprašanih meni, da podpirajo povečanje izdatkov za obrambo, medtem ko jih 31 odstotkov meni, da bi morali ostati enaki ali jih celo zmanjšati.
Prav tako se je 59 odstotkov vprašanih strinjalo, da bi morala Nemčija bistveno povečati zadolževanje, da bi se “soočila s prihajajočimi nalogami, zlasti na področju obrambe in infrastrukture”.
Friedrich Merz, ki se loteva prenove nemške obrambne politike, je prepričan, da državo usmerja na pravo pot – proti varnejši in uspešnejši prihodnosti.
“Nemčija je nazaj,” je izjavil pretekli teden v Berlinu. “Nemčija pomembno prispeva k obrambi svobode in miru v Evropi.”
Avtorji: Sebastian Shukla, Claudia Otto and Nadine Schmidt / CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje