Menu Item
Nemčija želi povečati število deportacij, samo na Hrvaško želijo vrniti več kot 16.000 migrantov. Hrvaški notranji minister Davor Božinović pravi, da do konca leta pričakuje vrnitev zgolj 50 migrantov iz Nemčije.
Nemčija želi povečati število deportacij prosilcev za azil, ki so v državo prišli prek druge članice EU. Med njimi je Hrvaška, kamor želijo vrniti več kot 16.000 migrantov, danes piše nemška mreža Deutsche Welle (DW). Hrvaški notranji minister Davor Božinović je v odzivu navedel, da do konca leta pričakuje vrnitev zgolj 50 migrantov iz Nemčije.
Nemčija je lani v skladu z dublinsko uredbo v druge države Evropske unije po podatkih zveznega urada za migracije in begunce (Bamf), ki jih navaja DW, hotela vrniti 74.622 prosilcev za azil, dejansko pa je izvedla le nekaj več kot 5000 deportacij tega tipa.
Največ zahtev za sprejem prosilcev za azil je posredovala Hrvaški, in sicer 16.704, in Italiji, ki so ji posredovali 15.749 zahtev. Te številke ne sicer ustrezajo navedbam hrvaške vlade. Kot je danes v odzivu na podatke iz članka na novinarski konferenci dejal Božinović, je Nemčija letos Hrvaški napovedala vrnitev 1519 ljudi, vrnila pa je 401.
Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica EU oz. da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU.
Od januarja 2023 pet čarterskih letov
Iz bavarske službe za azil in vračanje migrantov so po pisanju DW potrdili, da je od 1. januarja lani do 30. septembra letos na Hrvaško poletelo skupno pet čarterskih letov – dva lani in trije letos. Na njih so prepeljali skupno 21 oseb, ki so jim v Nemčiji zavrnili pravico do azila ali pa niso imele veljavnega dovoljenja za bivanje.
Iz münchenskega letališča je sredi novembra v Zagreb na čarterskem letu v skladu z dublinsko uredbo prispelo 15 potnikov. Med njimi so bili državljani Sirije, Afganistana, Turčije, Jordanije in Irana ter oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi večkratnega nezakonitega vstopa v Nemčijo.
Po Božinovićevih besedah, se je na Hrvaško od začetka migrantske krize leta 2015 vrnilo skupno 3500 ljudi, od tega letos 1157. Iz Hrvaške so letos medtem v sosednje države vrnili 6958 oseb.
Po dogovoru z Nemčijo naj bi se jih na Hrvaško po njegovih besedah do konca leta vrnilo še 183. Pri tem je dodal, da pričakuje, da se jih bo vrnilo le okoli 50, saj praksa kaže, da se izvede približno tretjina od napovedanih vrnitev.
Lani so iz Nemčije v skladu z dublinsko uredbo deportirali skupno 5053 prosilcev za azil, v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta pa 3500. Vračanje migrantov večinoma ne uspeva zaradi nesodelovanja izvornih držav, pa tudi nekaterih članic EU, kot je Italija, saj nočejo sprejeti prosilcev za azil, ki so v EU vstopili prek te države.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje