Nemška vlada in opozicija brez dogovora o zaostritvi azilne politike

Svet 10. Sep 202420:06 > 22:34 1 komentar
Olaf Scholz na svoji redni poletni novinarski konferenci v Berlinu
Olaf Scholz (Foto: Liesa Johannssen/REUTERS)

Nemška vlada in opozicija se nista dogovorili o zaostritvi azilne in migracijske politike.

Po besedah vodje nemških krščanskih demokratov (CDU) Friedricha Merza je migracijski vrh propadel, ker vlada ni pristala na celovito zavračanje prosilcev za azil na mejah, kar so predlagali skupaj s Krščansko-socialno unijo (CSU).

Merz je dejal, da se je levosredinska koalicija pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza odločila, da ne bo izvajala celovitih zavrnitev prosilcev za azil na nemški meji, kar je bila ključna zahteva njegovih krščanskih demokratov in njihove bavarske sestrske Krščansko-socialne unije (CDU/CSU), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“To pomeni, da je poskus iskanja kompromisa spodletel,” je dejal po pogovorih v Berlinu, ki so se jih udeležili tudi predstavniki zveznih dežel.

Scholz je po propadlih pogovorih Merzu očital, da je ravnal v slabi veri in bil še pred vrhom odločen, da ne bo poskušal iskati kompromisa. “Vodje se obnašajo drugače. Značaj in poštenost sta tisto, kar država potrebuje, ne pa tovrstnih provincialnih iger. Vodenje pomeni sklepanje kompromisov,” Scholza povzema dpa.

Po navedbah poslanca Thorstena Freija, ki je na vrhu na zveznem ministrstvu za notranje zadeve zastopal stranki CDU/CSU, predlogi levosredinske vlade niso šli dovolj daleč. Dejal je, da so bili predlagani ukrepi namenjeni hitrejši odstranitvi zavrnjenih prosilcev za azil in ne dodatnemu omejevanju števila njihovih prihodov, kar so predlagali sami. CDU/CSU je želela na vrhu razglasiti tudi izredne razmere, na kar vlada ni pristala.

Po navedbah virov iz vladnih krogov je notranja ministrica Nancy Faeser predlagala, da bi morala zvezna policija v prihodnje preveriti, ali je v primeru nedovoljenega vstopa za izvedbo azilnega postopka pristojna druga država članica, in tudi zaslišati tujca.

Zvezna policija bi nato pri pristojnem sodišču vložila predlog za njegov pripor zaradi nevarnosti pobega, če bi to omogočale nastanitvene zmožnosti. Zvezni urad za migracije in begunce bi lahko nato sprožil pospešen postopek za ponovni sprejem prosilca s strani pristojne države v skladu s tako imenovanimi dublinskimi pravili EU, poroča dpa.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje