Nemški parlament je danes odpravil sporno zakonsko določilo iz časa nacistične Nemčije, ki je zdravnikom in klinikam prepovedovalo informiranje o umetni prekinitvi nosečnosti. Na njegovi podlagi so obsodili številne ginekologe in druge zdravnike.
Poslanci so z danes sprejetim zakonom odpravili enega najbolj spornih delov nemškega kazenskega zakonika, odstavek 219a, ki prepoveduje “promocijo” splava. Za ta zločin je bila predvidena kazen do dveh let zapora ali globa.
Do odločitve, da to določilo dokončno pošljejo v zgodovino, prihaja skoraj osem desetletij od njegove uvedbe leta 1933 – kmalu po tistem, ko je oblast prevzel nacistični vodja Adolf Hitler.
Za odpravo določila je glasovala večina poslancev, in sicer poslanci strank vladne koalicije – socialdemokrati (SPD), zeleni in liberalci (FDP) -, ki so se k temu zavezali že v koalicijski pogodbi. Krščanski demokrati (CDU) in poslanci skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) so glasovali proti.
Pravosodni minister Marco Buschmann je med parlamentarno razpravo poudaril, da je napočil čas za odpravo tega določila. Absurdno je in v ni v koraku s časom, da zdravniki ne smejo dati celovite informacije o umetni prekinitvi nosečnosti, medtem ko lahko vsak teoretik zarote svobodno širi svoje ideje o tem vprašanju, je dejal.
Čeprav je bil sprejet v najbolj temačnem času nemške zgodovine, so določilo uporabljali še do nedavnega, saj so na njegovi podlagi sodišča izrekala kazni zdravnikom, ki so na spletu nudili informacije o splavu. V nekaterih primerih je šlo samo za osnovno informacijo, da splave izvajajo ginekologi.
Poleg odprave prepovedi, ki bo zdravnikom omogočila svobodno posredovanje informacij o splavu, bodo na podlagi danes sprejetega zakona tudi oprostili vse zdravnike, ki so bili od 3. oktobra 1990 obtoženi kršitve zakona na podlagi odstavka 219a.
Med zdravniki, ki so jih v zadnjem času sodno preganjali, je bila sicer tudi splošna zdravnica Kristina Hänel, ki je bila kaznovana z globo 6000 evrov. Njen primer je bil medijsko zelo odmeven in je zakon znova postavil v središče pozornosti javnosti. Postala je “obraz” kampanje za odpravo tega določila.
Tožbe so večinoma vlagali aktivisti, ki nasprotujejo splavu in so zelo dejavni na spletu. Zaradi njihovega pritiska so mnogi zdravniki s svojih spletnih strani umaknili informacije o splavu in niso hoteli biti na seznamu zdravnikov, ki v okviru načrtovanja družine svetujejo ženskam, ki želijo opraviti splav.
V Nemčijo morajo namreč ženske, ki želijo opraviti umetno prekinitev nosečnosti v prvih 12 tednih nosečnosti, opraviti obvezen posvet v uradnem centru. Namen posveta je, da bi jih v dialogu vzpodbudili k nadaljevanju nosečnosti, čeprav je končna odločitev njihova.
V državi letno opravijo okoli 100.000 umetnih prekinitev nosečnosti, čeprav zadnja leta njihovo število pada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!