Menu Item
Nemška stranka Zeleni se je ta konec tedna zbrala na kongresu stranke v Bonnu. Na dnevnem redu so imeli za stranko pereča vprašanja, povezana z energetsko krizo in vojno v Ukrajini, kot sta podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn in ponovna priključitev termoelektrarn v omrežje. Potrditev vladnih načrtov pa predstavlja odmik od dosedanjih stališč stranke. Kot ocenjujejo pri nemškem Deutsche Welleju, se je na kongresu Zelenih večina dramatično po tihem in nekonfliktno odpovedala stališčem, ki so bila desetletja del politične DNK stranke.
Zeleni so po uspešnem volilnem izidu na lanskih parlamentarnih volitvah vstopili v koalicijsko vlado s socialdemokrati (SPD) in liberalci (FDP), kjer so se morali v preteklih mesecih soočiti z nekaterimi bolečimi vprašanji in kompromisi, zlasti v luči vojne v Ukrajini in energetske krize.
Med njimi je možnost podaljšanja delovanja še zadnjih treh nemških nukleark, kjer kritike letijo predvsem na ministra za gospodarstvo iz vrst Zelenih Roberta Habecka. Kljub nezadovoljstvu v stranki, ki nasprotuje jedrski energiji, so delegati že v petek podprli Habeckov predlog o podaljšanju delovanja dveh od treh nukleark, ki bi ostali v pripravljenosti za nujne primere.
Na zadnji dan kongresa v Bonnu so nato danes, čeprav s tesno večino 315 proti 294 glasovom, pritrdili še vladnim načrtom za odpoved uporabi premoga v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija že do leta 2030. Temu predlogu je sicer nasprotoval strankin podmladek.
Dogovor med zveznim ministrstvom za gospodarstvo, deželno vlado Severnega Porenja-Vestfalije in energetskim velikanom RWE namreč predvideva obratovanje dveh elektrarn na rjavi premog še do konca leta 2024 ter sporno uničenje vasi Lützerath, ki leži na nahajališču premoga.
V soboto, ko so bile na kongresu v ospredju zunanjepolitične teme na čelu z vojno v Ukrajini, je tam nastopila nemška zunanja ministrica iz vrst Zelenih Annalena Baerbock. Delegati so ob tem med drugim z veliko večino podprli nadaljnje dobave orožja Ukrajini in zavrnili več predlogov, ki so to kritizirali kot odmik od pacifistične tradicije stranke.
Da je bil tokratni kongres Zelenih “osupljivo nespektakularen”, pa ocenjuje nemški Deutsche Welle. Kot piše DW, se je na njem večina dramatično po tihem in nekonfliktno odpovedala stališčem, ki so bila desetletja del politične DNK stranke.
Tokratni kongres, tako komentira DW, ni praktično v ničemer spominjal na nekdanje kongrese Zelenih, ki so bili do lani vedno opozicijska, protestna stranka. To naj bi bila predvsem posledica nove generacije v stranki, katere članstvo se je v minulih štirih letih skoraj podvojilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!