Menu Item
Kalifornijsko mesto Los Angeles je v zadnjih dneh v primežu ognjene stihije. Izbruhnilo je več požarov, najobsežnejši Palisades pa bi se lahko izkazal celo za najhujšega doslej v tej ameriški zvezni državi. O vremenskih dejavnikih, ki so vplivali na nastanek požarov – ti so januarja za to območje precej nenavadni, smo se pogovarjali s klimatologom Agencije RS za okolje (Arso) Gregorjem Vertačnikom.
V drugem največjem ameriškem mestu je od torka izbruhnilo več požarov. Kljub prizadevanjem gasilcev in tamkajšnjih intervencijskih služb se ognjeni zublji širijo in ogrožajo več predelov Los Angelesa. Zaradi požarov je bilo evakuiranih skoraj 200.000 ljudi, številni so v tej katastrofi ostali brez domov.
Požari v zvezni državi Kalifornija najpogosteje izbruhnejo poleti, zlasti julija in avgusta, zato je precej nenavadno, da divjajo januarja. K temu je sicer pripomoglo več vremenskih vplivov.
Kot je za N1 pojasnil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik, meteorološki podatki kažejo, da je na območju požarov od 6. maja lani padlo le za okoli milimeter dežja, čeprav veljata december in januar za statistično dva od štirih najbolj namočenih mesecev v Kaliforniji.
A kljub zelo suhim tlom, zaradi katerih se požari širijo hitreje, je za nastanek neobvladljivih ognjenih zubljev odgovoren tudi veter, ki mu v južni Kaliforniji in delu mehiške Kalifornije pravijo Santa Ana. “To je veter, ki se spušča iznad Skalnega gorovja v zahodni polovici ZDA. Piha, ko se hladna in suha zračna masa iznad gorovja razliva proti obali Tihega oceana. Kadar je močna lahko Santa Ana na obalnih območjih v sunkih preseže tudi 100 kilometrov na uro. Ker je običajno zelo topel in suh veter, je zelo nevaren za širjenje požarov,” je pojasnil klimatolog.
Vpliv podnebnih sprememb
Nastanek tega vetra je povezan s posebnimi vremenskimi razmerami, običajno s ciklonom južno ali zahodno od Kalifornije, medtem ko se mora nad Skalnim gorovjem zadrževati anticiklon s hladno zračno maso, ki se preliva proti obali Tihega oceana. “Zaradi padca nadmorske višine proti obali se ta zrak stiska in ogreva. Ker pa je zračna masa že v samem začetku suha, njena vlažnost pade do zelo nizkih vrednosti. To pomeni, da je lahko ob obali zrak izjemno suh, relativna vlažnost je lahko pod desetimi odstotki,” je dodal.
Močna Santa Ana in zelo suhe razmere v tleh so tako najbolj vplivale na uničujoče razsežnosti ognjene stihije, ki je zajela Kalifornijo. Čeprav vzroki za nastanek požarov v Los Angelesu še niso znani, so ti lahko ali človeški ali naravni. “Človeški bi bili, če nekdo nepazljivo kuri in se požar razširi po gozdu ali grmičevju. Redkejši pa so na tem območju Kalifornije primeri, ko bi udarila strela in bi veter razplamtel ogenj. Ob tem vetru je namreč vreme običajno povsem jasno in suho, tako da kakšnih neviht ali padavin ni,” je še poudaril Vertačnik.
Klimatolog je ob tem opozoril še na podnebne spremembe, ki vplivajo na to, da so posledice hujše, kot bi bile. Zaradi višanja temperature zraka je izhlapevanje vode iz tal in vegetacije močnejše. “Pri podobni količini padavin v zdajšnjem času v primerjavi z nekaj desetletji nazaj je na tem območju temperatura za kakšno stopinjo višja, zato je izhlapevanje hitrejše in vegetacija je hitreje izsušena. Višja temperatura zraka pa pomeni tudi boljše razmere za širjenje požarov. Vsekakor so zaradi podnebnih sprememb požari hujši, kot bi sicer bili,” je za N1 zaključil Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje