Starodavno pleme s skrajnega severa, ki na leto prehodi na tisoče kilometrov

Nenci živijo v zelo negostoljubnem okolju nad severnim tečajnikom. Po podatkih zadnjega popisa iz leta 2010 je v Rusiji živelo 44.640 pripadnikov tega plemena. Že od naselitve se preživljajo z lovom, ribolovom in rejo severnih jelenov, ki pomembno vplivajo na njihov življenjski slog. Nenci so namreč nomadi, ki se selijo skupaj s svojimi čredami severnih jelenov in iščejo nove pašnike. Spomladi in poleti se zadržujejo v bližini obale, jeseni pa se s čredo umaknejo v gozdove. Njihov premik po ustaljenih poteh je dolg več tisoč kilometrov.
Prav severni jeleni so njihova največja dragocenost. Prehranjujejo se z njihovim mesom, iz kož pa izdelujejo šotore in obleke. Življenjski stil Nencev pa ni bil po volji oblasti v času Sovjetske zveze. Kot piše na strani Atlas of Humanity, kjer so opisane številne manjšine in domorodne skupnosti, je ta želela kolektivizacijo kmetijstva izvesti tudi v tem delu države. Prve kolektivne kmetije so na severu postavili že leta 1929.

Sovjetska oblast je od pripadnikov ljudstva zahtevala tudi, da se stalno naselijo v vaseh, kamor so se priseljevali tudi ljudje z drugih koncev države. Njihovi otroci so morali hoditi v šole, kar je privedlo do postopne asimilacije. Kot še piše Atlas of Humanity, so številni prebivalci današnjega avtonomnega okrožja zanemarili in pozabili na materni jezik. Sovjetskim pritiskom so se upirali in celo napadli kraj Vorkuta, vendar je vojska vse upore hitro zatrla.

Nenci pa so se spopadli še z eno težavo. V devetdesetih letih je rusko podjetje Gazprom zagnalo projekt, s katerim je želel izkoristiti velike zaloge zemeljskega plina na polotoku Jamal. Po podatkih Gazproma so iz vrtin na polotoku ter morju, ki ga obdaja, leta 2020 načrpali 99 milijard kubičnih metrov plina, ki so ga po plinovodu pošiljali tudi v Evropo.

Vsa infrastruktura za črpanje in prevoz plina pa je prizadela tudi Nence. Po podatkih nevladne organizacije Minority Rights Group International je večina od 13.000 staroselskih prebivalcev polotok Jamal po začetku črpanja plina zapustila. V organizaciji opozarjajo tudi, da plinovodi in onesnaženje motijo vsakoletne selitve.

Življenje pa Nencom otežujejo tudi podnebne spremembe. Vse toplejša poletja v tundro prinašajo bolj gosto grmičevje, ki otežuje premike s čredo severnih jelenov. Kot še opozarjajo pri Minority Rights Group, so problematična tudi hitra nihanja temperatur, ki prinesejo leden dež. Ta lišaje in rastje, s katerim se prehranjujejo severni jeleni, prekrije z debelo plastjo ledu, ki je jeleni ne morejo prebiti in odkopati. Zaradi vseh težav se številni mlajši Nenci iz prostranstev skrajnega severa selijo v mesta.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.