Raziskava je pokazala, da stanovanjski trgi po vsej Evropi kažejo znake nadaljnje rasti, cene bodo predvidoma še močno rasle. Prebivalci mest so v času epidemije začeli ceniti prostornost doma.

Stanovanjski trgi po vsej Evropi kažejo znake nadaljnje rasti, v številnih regijah se predvideva močna rast cen, je pokazala raziskava nepremičninske družbe Remax. Vedno več ljudi se zaradi sprememb življenjskega sloga, ki jih je povzročil covid-19, seli na ruralna območja.

Po raziskavi 43 odstotkov anketiranih verjame, da bodo cene še narasle. 32 odstotkov jih meni, da bodo cene ostale enake, 15 odstotkov pa jih pričakuje, da bodo cene padle.

Več kot tretjina bi šla na podeželje

Pandemija je v mnogih evropskih državah povzročila premike tako na področju tržne dejavnosti kot tudi želja kupcev. Raziskava kaže, da je 37 odstotkov Evropejcev od marca lani razmišljalo o tem, da bi se preselili izven mesta. Ta trend je najbolj očiten v Avstriji, Italiji in na Finskem.

Predlog novele stanovanjskega zakona skozi odbor DZ

Slovenija

11. Maj 2021 0

Slovenija

11. Maj 2021 0

Številni prebivalci mest zdaj iščejo več prostora in želijo večje nepremičnine na podeželju. To je deloma posledica tega, da je veliko ljudi delalo od doma in so si zaželeli več prostora za vzpostavitev domače pisarne, ugotavljajo v raziskavi.

“Po vsej Evropi opažamo veliko več kupcev, ki se zaradi sprememb življenjskega sloga, ki jih je povzročil covid-19,” pravi direktor Remax Slovenija Igor Horvat. “Ti kupci si želijo več prostora v svojih domovih, želijo biti bližje naravi ali poiskati večje nepremičnine na podeželju. Pričakujemo, da se bo ta življenjski trend nadaljeval skozi vse leto 2021,” dodaja.

Veliko jih odlaga nakup

Kot kaže raziskava podjetja Mary/blue, se je dobra tretjina (35 odstotkov) Evropejcev v času pandemije začela zanimati za nakup ali prodajo nepremičnine. Delež teh je najvišji v Turčiji (60 odstotkov) in Španiji (56 odstotkov).

Ne glede na visok delež interesentov za nakup oz. prodajo pa je veliko tudi tistih, ki odločitev o prodaji in nakupu v upanju na boljše čase prelagajo, kar pa prispeva k zmanjšani ponudbi na trgu. Tudi povprečno število dni, ko je nepremičnina na trgu, se je v nekaterih državah (Nemčija, Francija, Bolgarija) podaljšalo.

V Sloveniji se čas nepremičnine na trgu, predvsem pri aktualnih nepremičninah, kot so stanovanja v mestih in bivalne hiše na podeželju, zmanjšuje, ugotavljajo.

Vpliv pandemije na evropski nepremičninski trg bodo lahko sicer ocenili konec leta 2021, pravijo.

Cenovna dostopnost težava tudi v Sloveniji

Ključni dejavnik pri odločanju za prodajo ali nakup je cenovna dostopnost nepremičnin. S temi izzivi se v največji meri srečujejo na Nizozemskem in v Avstriji, nizke hipotekarne stopnje pa spodbujajo dejavnost v Turčiji in Španiji in prav tako v Sloveniji.

“Kljub temu, da trga v Sloveniji ne moremo posploševati, mu je skupno to, da je povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah v mestih še povsod veliko,” pravijo. Posebej v Ljubljani zaznavajo pomanjkanje novih stanovanj za srednji razred, ki so cenovno bolj dostopna. Na trgu je veliko nepremičnin višjega cenovnega razreda.

V Evropi je sicer največ tržne dejavnosti v povezavi s stanovanji in enodružinskimi hišami, medtem ko je največje povpraševanje po počitniških in rekreacijskih nepremičninah. Ta trend je izrazit predvsem v Grčiji, na Češkem, v Italiji in na Slovaškem. Po nadstandardnih nepremičninah je največ povpraševanja na Norveškem in Poljskem. Trg nadstandardnih nepremičnin sicer povsod ostaja stabilen in napovedi kažejo, da bo zaradi življenjskih sprememb tako tudi ostalo.

Pomemben dostop do zelenih površin

Glede bivalnega standarda, ki po ugotovitvah igra ključno vlogo pri nakupu nepremičnine, je raziskava pokazala, da so glavni dejavniki povezani z dostopnostjo do zelenih površin in lokalnih trgovin, z bližino dela in javnega prometa ter z dostopnostjo do kakovostnih izobraževalnih ustanov.

Na kakovost bivanja v nekaterih najbolj turističnih destinacijah v Evropi je vplivalo dolgotrajno zaprtje turističnega segmenta. 43 odstotkov Evropejcev verjame, da je pomanjkanje turizma od začetka covida-19 izboljšalo njihovo počutje in pozitivno vplivalo na kakovost bivanja. Ta občutek je najmočnejši v Turčiji, kjer je tako odgovorilo 67 odstotkov vprašanih.