Nepriljubljena ukrajinska žrtev za mir, ki se zdi vedno bolj neizogibna

V zadnjem obdobju se je ob ameriških prizadevanjih za dosego miru v Ukrajini precej govorilo o zasedenih ukrajinskih ozemljih, ki bi se jim morali v Kijevu zavoljo miru morda odpovedati. Tako so ZDA aprila v Parizu ukrajinski delegaciji predstavile predlog za končanje vojne, ki je od Kijeva zahteval, da se odreče zasedenim ozemljem, konkretno polotoku Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014.
Kakršnekoli ideje o odpovedovanju delom lastnega ozemlja so za ukrajinsko stran nesprejemljive. Tako je prejšnji teden kar nekaj presenečenja povzročil kijevski župan Vitalij Kličko, ki je v intervjuju za BBC to možnost previdno omenjal. "Eden od scenarijev je, da se Ukrajina odpove ozemlju. Ni pravično. Ampak za mir, začasni mir, je mogoče to lahko rešitev, začasna," je dejal.

To je bilo prvič, da je nekdo od najvišjih političnih predstavnikov v državi omenil možnost, da bo del mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja moral v ruske roke. Po plazu jeznih komentarjev na spletu je Kličko svoje izjave popravljal na Facebooku. Kot je zapisal, je prepuščanje ozemlja v nasprotju z ukrajinskimi nacionalnimi interesi, proti temu pa se je treba boriti do zadnjega.

Na izjave in molk politikov o zamenjavi zemlje za mir gotovo vpliva tudi javno mnenje. Anketa družba Gradus Research, o kateri piše Reuters, je pokazala, da skoraj tri četrtine prebivalcev prepuščanja ozemlja Rusiji ne vidijo kot način za končanje vojne. Ob tem je 40 odstotkov vprašanih menilo, da bo mir tudi v primeru ozemeljskih popuščanj le začasen in nevzdržen. Drugih 31 odstotkov vprašanih je ocenilo, da žrtvovanja ozemlja sploh ne bi pripeljale do miru.
Vendar je Ukrajina po treh letih vojne proti močnejšemu sovražniku v zelo težkem položaju, ko je jasno, da zasedenih 20 odstotkov ozemelj ne bodo mogli ponovno osvojiti s silo. Več poskusov protiofenziv se je izkazalo za neuspešne, poleg tega pa je v zadnjem obdobju upočasnjeno tudi zavezniško dobavljanje orožja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da Ukrajina svojih ozemelj ne more dobiti nazaj z vojaško silo, a opozarja, da bi bila predaja ozemlja v nasprotju z ustavo.

Dolgotrajnost in krutost vojne se glede na nekatere javnomnenjske raziskave poznata tudi pri odnosu do predaje ozemlja. Podatki Kijevskega mednarodnega sociološkega inštituta so po pisanju Reutersa  pokazali, da je marca približno 39 odstotkov vprašanih podpiralo ozemeljske koncesije, medtem ko jih je bilo maja 2022 takih le 10 odstotkov.

A inštitut po drugi strani ugotavlja, da je marca 50 odstotkov Ukrajincev zavračalo idejo, da bi Rusiji odstopili kakršno koli ozemlje. Delež se je od decembra zmanjšal le za odstotek.

Zelenski: Rusija bo na dan zmage odgovorna za varnost tujih voditeljev

Medtem se napadi na daljavo med Rusijo in Ukrajino nadaljujejo. Tako je bilo v petek zvečer v ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki na mesto Harkov ranjenih 47 ljudi.

V mestu je bilo poškodovanih več stavb, izbruhnili so tudi požari. Ukrajinski predstavniki so dejali, da je ruska vojska državo ponoči napadla s 183 droni in dvema raketama. Po lastnih navedbah je ukrajinska vojska sestrelila 77 dronov, še 73 pa jih ni povzročilo nobene škode.

Rusko obrambno ministrstvo na drugi strani poroča, da je ponoči sestrelilo 170 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ter prestregli osem manevrirnih in tri vodene rakete. Kljub temu pa je bilo tarča ukrajinskega napada Novorosijsk v južni ruski regiji Krasnodar. Po navedbah lokalnih oblasti je bila regija "podvržena množičnemu napadu kijevskega režima". Napad je poškodoval več stanovanjskih stavb, ranjenih pa je bilo pet ljudi, med njimi dva otroka. Župan Novorosijska je v mestu razglasil izredne razmere.
Pred prihajajočim dnevom zmage 9. maja, ko bo v Moskvi vojaška parada in se bodo na vabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina tam zbrali številni pomembni tuji gostje, pa je Zelenski poskrbel za ostro opozorilo. Putin je namreč predlagal tridnevno prekinitev ognja med 8. in 10. majem, ki pa je Zelenski po pregovarjanjih ni sprejel. V Moskvi bosta na dan zmage tudi kitajski in brazilski predsednik Ši Džinping in Luiz Inacio Lula da Silva, Zelenski pa je poudaril, da bo za njihovo varnost odgovorna Rusija.

"Ne vemo, kaj bo Rusija storila na ta dan. Lahko sproži požare, eksplozije, nato pa obtoži nas. Naše stališče do vseh držav, ki so ali bodo 9. maja potovale v Rusijo, je zelo preprosto - ne moremo prevzeti odgovornosti za to, kar se dogaja na ozemlju Ruske federacije. Oni zagotavljajo vašo varnost," je dejal Zelenski. Pri tem je ponovil, da je Kijev pripravljen na popolno prekinitev ognja, a da Ukrajina "ne bo pomagala Putinu pri igranju iger, da bi ustvaril prijetno vzdušje za svoj izhod iz izolacije 9. maja".

Rusija je nato Zelenskega obtožila, da s svojimi izjavami ogroža varnost spominskih slovesnosti v Moskvi. "Grozi varnosti veteranov, ki bodo na sveti dan prišli na parade in proslave," je na Telegramu zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Namestnik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev pa je medtem dejal, da v primeru ukrajinskih provokacij na dan zmage nihče ne more zagotoviti, da bo Kijev "preživel" do 10. maja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.