Nevidna grožnja: nas čaka globalna lakota?

BOBO

Onesnaženje z mikroplastiko zmanjšuje sposobnost rastlin za fotosintezo, kaže nova raziskava. V dveh desetletjih bi lahko bila zaradi lakote prizadeta več kot milijarda ljudi.

Nova analiza ocenjuje, da zaradi vseprisotne mikroplastike izgubljamo med 4 in 14 odstotki svetovnih osnovnih pridelkov pšenice, riža in koruze.

Stanje pa bi se lahko še poslabšalo, po poročanju časnika The Guardian opozarjajo znanstveniki.

Leta 2022 je bilo zaradi lakote prizadetih približno 700 milijonov ljudi.

Raziskovalci ocenjujejo, da bi onesnaženje z mikroplastiko lahko v naslednjih dveh desetletjih število ljudi, ki jim grozi lakota, povečalo za dodatnih 400 milijonov, kar označujejo kot “skrb vzbujajoč scenarij” za globalno prehransko varnost.

Kako mikroplastika škoduje rastlinam?

Mikroplastika na rastline vpliva na več načinov – od poškodovanja tal do prenašanja strupenih kemikalij – in jim tako otežuje izkoriščanje sončne svetlobe za rast.

Študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je združila več kot 3.000 opažanj o vplivu mikroplastike na rastline iz 157 študij.

Prejšnje raziskave so pokazale, da lahko mikroplastika poškoduje rastline na različne načine. Delci lahko blokirajo sončno svetlobo, ki doseže liste, in poškodujejo tla, od katerih so rastline odvisne.

Ko rastline vsrkajo mikroplastiko, ta lahko blokira kanale za hranila in vodo, povzroči nastanek nestabilnih molekul, ki poškodujejo celice, ter sprošča strupene kemikalije, ki zmanjšujejo raven klorofila.

Raziskovalci ocenjujejo, da mikroplastika zmanjša fotosintezo kopenskih rastlin za približno 12 odstotkov, pri morskih algah, ki so osnova oceanske prehranske verige, pa za približno 7 odstotkov.

Te podatke so nato uporabili za izračun zmanjšanja rasti pšenice, riža in koruze ter proizvodnje rib in morskih sadežev.

Več onesnaženja, več ljudi, podnebna kriza, a manj hrane

Po mnenju raziskovalcev bi letne izgube pridelkov, ki jih povzroča mikroplastika, lahko bile primerljive z izgubami, ki jih je v zadnjih desetletjih povzročila podnebna kriza.

Svet se že zdaj sooča z izzivom proizvodnje zadostnih količin hrane, saj naj bi svetovno prebivalstvo do leta 2058 doseglo 10 milijard.

“Človeštvo si prizadeva povečati proizvodnjo hrane za vedno večjo populacijo, vendar so ta prizadevanja zdaj ogrožena zaradi onesnaženja s plastiko,” so zapisali raziskovalci pod vodstvom profesorja Huana Žonga z univerze v Nandžingu na Kitajskem.

“Ugotovitve poudarjajo nujnost zmanjšanja onesnaženja, da bi zaščitili globalne zaloge hrane pred naraščajočim onesnaženjem z mikroplastiko,”

Najbolj prizadeta Azija, tudi Evropa in ZDA močno prizadete

Azija je zaradi ocenjenih izgub pridelkov najbolj prizadeta, saj se tam zmanjša proizvodnja vseh treh ključnih žitnih kultur – od 54 do 177 milijonov ton letno, kar predstavlja približno polovico svetovnih izgub.

Pšenica v Evropi in koruza v Združenih državah Amerike sta prav tako močno prizadeti.

Druge regije, kot sta Južna Amerika in Afrika, gojijo manj teh poljščin, vendar imajo tudi precej manj podatkov o onesnaženosti z mikroplastiko.

Širši vplivi na planet

“Negativni učinki verjetno ne vplivajo le na prehransko varnost, temveč tudi na zdravje planeta,” so zapisali Žong in njegovi sodelavci.

Zmanjšana fotosinteza zaradi mikroplastike lahko prav tako zmanjšuje količino toplogrednega CO₂, ki ga fitoplankton v oceanih odstranjuje iz ozračja, kar bi lahko porušilo ravnovesje v ekosistemih.

V oceanih, kjer mikroplastika prekriva alge, je izguba rib in morskih sadežev ocenjena na med enim in 24 milijoni ton letno, kar predstavlja približno 7 odstotkov celotne proizvodnje.

To je izguba beljakovin, ki bi lahko nahranile več deset milijonov ljudi.

Dragocen in pravočasen opomnik, a potrebne bodo dodatne raziskave

Profesor Denis Murphy z univerze Južnega Walesa je dejal, da je analiza “dragocen in pravočasen opomnik” na potencialne nevarnosti onesnaženja z mikroplastiko in nujnost ukrepanja. Dodal pa je, da bodo za zanesljivost napovedi potrebne dodatne raziskave.

Profesor Richard Lampitt iz britanskega Nacionalnega oceanografskega centra je medtem izrazil skrb in opozoril, da je treba zaključke obravnavati previdno: “Resno me skrbi kakovost prvotnih podatkov, uporabljenih v modelu, kar je privedlo do pretiranih špekulacij o vplivu plastičnega onesnaženja na prehranske vire.”

Sicer pa so tudi raziskovalci priznali, da bodo potrebni še dodatni podatki, kar bo omogočilo natančnejše ocene.

Nujnost mednarodnega ukrepanja

Decembra se svetovnim državam ni uspelo dogovoriti o pogodbi Združenih narodov za omejitev onesnaževanja s plastiko, vendar bodo pogajanja nadaljevali avgusta.