Menu Item
Skoraj 90 let po atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića še vedno ostaja nerazrešena skrivnost kraljevega skritega bogastva. Med svojo vladavino je imel kralj v lasti številne dvorce in graščine, pa tudi veliko gotovine, zlata, dragih kamnov in vrednostnih papirjev. Po njegovi smrti je del bogastva pripadel ženi in otrokom, a zgodovinarji trdijo, da je bilo tega bogastva še veliko več. Iskanje izgubljenega kraljevega zaklada tako še vedno poteka.
Ena največjih skrivnosti v Srbiji, ki še danes nima epiloga, je izginotje bogastva in zakladov jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića. Po atentatu v Marseillu leta 1934 so se pojavile zgodbe o velikem bogastvu, ki si ga je nakopal v času vladanja med letoma 1921 in 1934. Njegovi zakladi naj bi izginili, pojavila pa so se ugibanja, da so skrbno skriti.
Vzniknile so številne legende, da naj bi kraljev zaklad obsegal ogromne količine zlata, draguljev, umetnin in drugih dragocenosti. Zaklad naj bi bil skrit na številnih lokacijah, da bi ostal skrit tudi v primeru morebitnih državnih udarov. Po razpadu Jugoslavije in koncu dinastije Karađorđević v Srbiji so se sledi za zakladom izgubile, našli pa ga niso niti številni lovci na zaklade. O tem, kje naj bi bil zaklad skrit, obstajajo sicer številne teorije, a nobena od njih ni potrjena.
Brez oporoke
Po smrti kralja Aleksandra so po dolgotrajnem zapuščinskem postopku dediči njegovih nepremičnin in premičnin postali njegova žena in trije sinovi. Zapuščinski postopek je trajal štiri leta, eden od razlogov za dolgotrajen postopek pa je bilo tudi dejstvo, da kralj pred smrtjo ni napisal oporoke.
Med njegovim premoženjem so bili številni dvorci, gradovi, vile in hiše po vseh državah Jugoslavije, tudi v Sloveniji. Med drugim je bil lastnik številnih vrednostnih papirjev in delnic, med drugim banke Kraljevine Jugoslavije, Beograjske zadruge, številnih domačih in tujih podjetij. Natančne ocene vrednosti teh delnic niso znane, a njihov vrednost naj bi bila velika. Ob smrti je imel tudi precej gotovine, največ v francoskih frankih in angleških funtih.
Kmalu po kraljevi smrti se je začelo iskanje do zdaj še neodkritega zaklada, o katerem ni dokumentiranih sledi. Po nekaterih pričevanjih naj bi bil vsaj del bogastva deponiran v enem od sefov švicarske banke. Zgodovinar Jovan Popović poudarja, da podatki o tem, ali je kralj sploh imel sef v Švici, niso zanesljivi, obstajajo pa nekatere špekulacije.
Do kraljevega bogastva naj bi se skušali dokopati knez Pavel Karađorđević, nekdanja predsednika vlade Milan Stojadinović in Dragiša Cvetković, iskala pa naj bi ga tudi kraljeva vdova Marija Karađorđević ter mnogi drugi. A nikomur ga ni uspelo najti.
Poskusila je tudi SFRJ
S skrivnostjo kraljevega izgubljenega bogastva so se ukvarjale tudi poznejše generacije. Ministrstvo za zunanje zadeve SFRJ je ob petdeseti obletnici kraljevega umora leta 1984 na švicarsko vlado naslovilo uradno noto, da je “država Jugoslavija zainteresirana stranka v primeru kraljevih tajnih računov”. Švicarski bančni arhiv omogoča dostop do sefov pet desetletij po smrti vlagatelja. A poizvedovanje jugoslovanskega zunanjega ministrstva pri švicarskih oblasteh ni obrodilo sadov.
Tako se je zgodba o skritem Aleksandrovem zakladu nadaljevala. Morda bogastvo še vedno tiči v enem od sefov v Švici, morda je na kakšni drugi lokaciji, morda pa ga je nekdo med tem celo že našel, a molčal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!